"Stres je bil le pri pridobivanju dovoljenj! To je bil večji problem, kot pa postaviti celo hišo", je izjava Modrijana. In, da je pridobivanje gradbenih dovoljenj resnično lahko včasih 'misija nemogoče', potrjuje tudi naša strokovnjakinja, Nataša Pevc.
Bralki je pred približno tremi meseci v starejši hiši počila vodovodna cev in po hiši je steklo 18.000 litrov vode. V dnevni sobi je bil položen itison, pod njim je bil pod iz lesenih desk, pod tem pesek in kamenje, šele nato pa betonska plošča. Itison so odstranili, prav tako lesene deske, zdaj nameravajo še kamenje in v prostore med legami namesto kamenja položiti stekleno volno. Bralko zanima, ali je tovrstna izolacija v tem primeru priporočljiva.
Dobili smo vprašanje bralke, ki ima težave z ogrevanjem. Moti jo, da radiatorji stanovanja ne ogrevajo ustrezno in so povečini hladni, kljub temu da so vklopljeni. Z nasvetom ji je skušal pomagati strokovnjak.
Naša bralka Tina in njen partner kmalu pričakujeta drugega otroka in želita otroško sobo, v kateri že biva njun petletnik, preurediti v dve manjši. Sobe, ki v površino meri 20 kvadratnih metrov, pravzaprav ne želita povsem ločiti, saj želita, da bi se otroka lahko skupaj igrala.
Ko v življenju najdemo primernega partnerja in bi radi skupaj z njim zaživeli, se kaj hitro izkaže, da je garsonjera premajhna bivalna enota za dva. Z arhitektoma smo se pogovarjali o tem, kakšne so možne rešitve in kako lahko garsoniero z manjšo prenovo spremenimo v enosobno stanovanje.
Družine oziroma posamezniki, ki se srečujejo z vprašanjem, kako urediti lastno etažno ogrevanje v hiši, kjer je zaenkrat na voljo le en termostat, se nemalokrat soočajo z vprašanjem, kako je to najbolj smiselno narediti. V nadaljevanju predstavljamo primer bralke, ki s partnerjem živi v hiši staršev, kjer se ogrevajo s kurilnim oljem.
Nekatera podstrešja služijo zgolj kot odlagalni prostori za sezonske stvari ali predmete, ki jih več ne potrebujemo, pa se ne moremo ločiti od njih in zato na urejanje tega prostora ne pomislimo, dokler ne opazimo, da je naše stanovanje kljub visokim stroškom za ogrevanje hladno.
Kot večina stvari, ki nas obdajajo v prostoru, tudi barve vplivajo na naše dojemanje okolice ter na naše počutje. Različne barvne kombinacije povzročijo različne občutke. Lahko nas pomirjajo, razveselijo, užalostijo ali pa v nas sproščajo občutek agresivnosti.
Da je plesen zelo nevarna, predvsem našemu zdravju, ve že skoraj vsak. V praksi pa se strokovnjaki še vedno srečujejo z nevednostjo ljudi glede razumevanja, kje in zakaj pride do plesni, saj plesen v bivalnih prostorih spada med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja.
Korenine rastlin, ki jih sadimo v posode, so večinoma bolj podvržene mrazu, saj jim cvetlični lonec ali korito pozimi ne zagotavlja dovolj toplote. Poleg tega posodovke potrebujejo tudi počitek, zato je pomembno, da jih z balkona ali terase pravočasno preselimo v notranje prostori, kjer tudi ustrezno poskrbimo za njih.
Permakultura je beseda, ki jo bomo v prihodnosti vse bolj pogosto slišali. Ta bo po mnenju mnogih vse bolj postajala tudi način našega življenja in razmišljanja. Strokovnjakinja za vrtnarjenje po načelih permakulture, Bojca Januš, nam v članku predstavi vse, kar moramo vedeti o permakulturi.
Bili smo pri družini Fabčič iz Podnanosa, zmagovalcih nagradne akcije Ogrevanje s soncem, ki je na portalu Dominvrt.si potekala v sodelovanju s podjetjem Hidria. Družina si je izbrala termosolarni sistem, s pomočjo katerega bodo v bodoče za pripravo tople sanitarne vode koristili brezplačno energijo sonca!
V nagradni igri OGREVANJE S SONCEM, ki smo jo na portalu Dominvrt.si izpeljali v sodelovanju s podjetjem Hidria, je Hidriin nagradni bon za 2.000 evrov za pomoč pri nakupu termosolarnega sistema prejela družina Fabčič iz Podnanosa. Od sedaj naprej bodo za pripravo tople sanitarne vode koristili brezplačno energijo sonca!
Poletje se končuje, mnogi pa z njegovim koncem pod streho pospravimo tudi vrtno pohištvo. S sedežev pobiramo blazine in do naslednje pomladi zapremo senčnike ... Da nam bo vrtno pohištvo služilo tudi prihodnjo sezono, pa ga moramo tudi ustrezno zaščititi in vzdrževati.
Za delovanje solarnega ogrevalnega sistema z najvišjim možnim izkoristkom in s čim večjim pokrivanjem potreb po toploti s solarnim sistemom, potrebujemo zalogovnik toplote.
Hranilniki in zalogovniki toplote so zaradi spremenljivosti sončnega sevanja tekom dneva in leta eden izmed ključnih elementov vsakega solarnega sistema. Omogočajo, da lahko uporabniki dlje časa hranijo vodo, ki so jo predhodno segreli.
Na okolju prijazen način lahko zmanjšamo stroške ogrevanja z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, med katerimi je vsekakor najbolj enostavna in učinkovita raba sončne energije.
Glede na to, da so sončni paneli običajno postavljeni na streho objekta, je razumljivo, da niso izpostavljeni le soncu, temveč vsem vremenskim razmeram. Zato smo strokovnjaka iz podjetja Hidria, Matijo Puša, prosili za pojasnila glede vpliva vremenskih razmer na delovanje termosolarnega in fotovoltaičnega sistema.
V sodelovanju s podjetjem Hidria je na portalu Dominvrt.si spomladi potekala nagradna akcija Ogrevanje s soncem. Med 68 prijavljenimi je Hidriin nagradni bon za 2.000 evrov prejela družina Fabčič iz Podnanosa. Zdaj se lahko pohvalijo, da na njihovi domači strehi že stoji termosolarni sistem!
Veliko ljudi se odloči za nakup usnjene sedežne garniture, saj so prepričani, da je bolj trpežna in zato kar nekaj dolgih let ne bo potrebe po kupovanju nove. Kaj pa storiti, ko se na njej pojavi trdovraten madež črnila?
Da bi bila ves trud in čas, ki smo ju kljub težkim vremenskim okoliščinam skozi sezono vložili v obdelovanje vrta, poplačana, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako se spopadati s sušo in kako se nanjo pripraviti v prihodnji vrtnarski sezoni.
Tudi letošnje poletje je vremensko kar precej muhasto. A ne glede na to, za prave vrtičkarje tudi poleti ni časa za počitek. Na kaj moramo biti vrtnarji in vrtnarke še posebej pozorni, smo vprašali Andrejo Tomšič iz Semenarne Ljubljana. Poglejte!
Klimatske naprave so v poletnih dneh nepogrešljive, zato smo strokovnjaka Leva Mijoča, sicer serviserja in vzdrževalca klimatskih naprav, vprašali za nasvete, kako s klimo tudi varno preživeti poletje.
V poletnih dneh obstaja tudi velika nevarnost toče. Za vse, ki imate vrt ali pa rože na balkonu ali terasi, bodo še kako prav prišli nasveti o ustrezni zaščiti vašega vrtnega ali balkonskega ponosa pred to poletno nadlogo.
Ko se doma pojavijo mravlje, tudi največji ljubitelji živali priznajo, da jim niti na misel ne pride, da bi si z njimi delili vsakdanji kruh. „Pridne“ mravljice najdejo vsako luknjico in odprtino in postanejo precej nadležne gostje. Kako jih vrniti nazaj v naravo, kamor tudi sodijo?
Biološko-dinamično kmetovanje je najstarejša ekološka metoda pridelovanja vrtnin, ki jo je leta 1924 utemeljil filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner. Njena filozofija je enostavna: narava daje dovolj za vse. V našem videu pripevku si poglejte, katere vrtnine dobro sobivajo med seboj.
Človek ima na voljo več možnosti, kako bo sobival z naravnim okoljem. Čedalje več ljudi želi bivati in delati tako, da bi sebi in drugim povzročali čim manj škode. Oglejte si video prispevek, v katerem Stanko Valpatič predstavi koncept miroljubnega kmetijstva!
Letos ljudje po vsej Sloveniji opažajo izjemen porast miši v svojih domovih. Za nasvet, kakšna je najboljša preventiva proti njim ter kako se jih znebiti, smo se obrnili na naravovarstvenika Ivana Esenka. Preberite!
Na kmetiji Plavica se že več generacij ukvarjajo s pridelavo zelišč. Njihova tradicija sega še od časov vaških zdravilk in zdravilcev, pa vse do današnjih generacij, ki za ustvarjanje receptur za izboljšanje splošnega počutja uporabljajo stara ustna izročila in na novo pridobljena znanja.
Kornelijo Benyovsky Šoštarič na Hrvaškem poznajo preprosto kot "Vrtnarko". Na nacionalni televiziji namreč že tretjo sezono pripravlja istoimensko nedeljsko oddajo, večji del posneto na njenem vrtu v Hrvaškem Zagorju. Preberite si ekskluziven intervju portala Dominvrt.si z njo!
Permakultura ni le način obdelovanja zemlje, pač pa je način mišljenja in življenja, ki se nanaša na proizvodnjo hrane, izrabo prostora in vključuje tudi gradnjo bivališč. V video prispevku si oglejte permakulturni gozdni vrt Dejana Grosarja in prisluhnite zgodbi vrtnarja, ki živi in dela po načelih permakulture!
Vrtnarji že vedo, da je kopriva zelo učinkovita in zdrava rastlina. Dolgoletna vrtnarka Anica Bračko nam je na vrtu na Ptuju pokazala, kako se naredi koprivni pripravek, ki velja za enega najboljših naravnih bio škropiv in gnojil.
Na področju ogrevanja in priprave tople sanitarne vode nam solarna tehnologija nudi vedno nove rešitve. Kako se obnesejo v nizkoenergijskih in pasivnih hišah, smo se pozanimali pri Hidriinem strokovnjaku Matiji Pušu.
Ptice in netopirji so pogosti obiskovalci slovenskih vrtov, ki pomembno prispevajo k naravnemu ravnovesju. Ivan Esenko, pisatelj, fotograf, naravovarstvenik in čebelar odgovarja na vprašanja o (ne)povabljenih živalskih gostih v našem vrtu.
Slovenski vrtci Kekec, Jelka in Ajda, ki sta jih skupaj s sodelavci zasnovala arhitekta Jure in Andrej Kotnik, so poželi pohvale in prepoznavnost po svetu. V pogovoru z arhitektom Juretom Kotnikom preberite, kaj vse so pri načrtovanju vrtcev upoštevali in kaj so njihove posebnosti.
Obiskali smo ljubljansko podružnico Veterinarske bolnice Šentjur, kjer so nam pokazali, kako je videti kirurški poseg – sterilizacija mačke.
Morda niste nikoli pomislili, toda slovenski vrtci so po zaslugi arhitektov Jureta in Andreja Kotnika vse bolj prepoznavni tudi v tujini. Njuni inovativni vrtci, ki so zrasli na slovenskih tleh, so prava osvežitev na področju arhitekture za najmlajše. Več v intervjuju z Juretom Kotnikom.
Obiskali smo ljubljansko podružnico Veterinarske bolnice Šentjur, kjer so nam pokazali, kako je videti kirurški poseg – kastracija mačka.
Vse kaže, da je prišel čas, ko se tudi v naši državi prebuja zavest o pomenu ohranjanja in varovanja avtohtonih slovenskih vrst vrtnin in drugih rastlin, namenjenih prehrani. Z Matejo Koler iz programa Urbane brazde smo se pogovarjali o prvi Semenski knjižnici pri nas.
Koliko so bile v razvoju slovenske arhitekture prisotne ženske in zakaj ostaja njihova vloga še danes bolj kot ne neopažena?
Naša bralka je na nas naslovila vprašanje o tem, zakaj je limona, potem ko jo je pred zimo prestavila z balkona v stanovanje, odvrgla vse cvetove. Za odgovor smo se obrnili na agronoma Srečka Blasa iz podjetja Cvetje Dafnis.
Odmrle veje, šopi suhe trave ali celo kupi smeti in šare gotovo ne sodijo v vašo zeleno vrtno oazo. Če ste pred zimo „pozabili“ na čiščenje okrasnega vrta, lahko to opravite zdaj in rastlinam v novi sezoni, ki je tik pred vrati, omogočite zdravo rast. Več poglejte v našem video prispevku.
Gradnja hiš iz naravnih materialov, vzetih iz neposredne okolice, postaja pri nas vse bolj priljubljena.
Letošnji mednarodni Bienale oblikovanja (BIO), ki bo jeseni potekal v Ljubljani, prinaša precej novosti. Prvič v zgodovini bosta imeli pri izboru oblikovalskih del odločilno vlogo kustosinji, Nizozemki Margriet Vollenberg in Margo Konings. Preberite, kaj sta o svojih pričakovanjih in delu povedali v pogovoru za naš portal.
Kadar se pri gradnji ali opremi doma odločamo za les kot naravno surovino, se moramo nujno pozanimati o vrsti lesa, ki ustreza našim potrebam in pričakovanjem. Preberite, kaj nam je o izboru lesa svetovala prof. dr. Katarina Čufar z Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Slovenija se ponaša z velikimi zalogami lesa, ki predstavljajo pomemben potencial za vse tiste, ki se odločajo o gradnji ali opremi doma. O lesu smo se pogovarjali s prof. dr. Katarino Čufar, strokovnjakinjo s področja lesarstva. Povprašali smo jo o prednostih in slabostih te naravne surovine.
O posebnem načinu naravne gradnje smo se pogovarjali s Kristijanom Zverom iz Čikečke vasi v Prekmurju, ki se je specializiral za gradnjo iz slame in ilovice. Pri tem pa se naslanja na naravne danosti, na tradicijo naših prednikov in na znanja slovenskih in tujih strokovnjakov.
Orhideje tudi pri nas postajajo ene od bolj pogostih in priljubljenih sobnih rastlin, četudi je skrb za njih nekoliko večji izziv. Agronom Srečko Blas nam je v video prispevku pokazal, kaj narediti z orhidejami, ko odcvetijo.
Kadar v gradbeništvu iščemo posebne rešitve, predstavljajo bivalni zabojniki eno od resnejših alternativ. S slovenskim arhitektom Juretom Kotnikom smo se pogovarjali o prednostih bivalnih zabojnikov in možnostih tovrstne gradnje. Poglejte, kaj pravi arhitekt, čigar dela je mogoče srečati na različnih koncih sveta.
Mačka je ena najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov pri nas in v svetu. Kljub temu, da že stoletja deli dom s človekom, pa je ostala takšna, kot je že od nekdaj bila - samostojna, ponosna in neodvisna. V njenih očeh je še vedno možno odkriti kanček neobrzdane divje zveri, kar ji daje poseben čar, so nam povedali strokovnjaki za male živali v podjetju Tukano.
Ljubljenčki