Praznično vzdušje

(Foto: iStock)

Čeprav običaji določajo, da se postavi 24. decembra in podre 5. januarja, se v marsikaterem stanovanju že zdaj bohoti božično drevesce, večina pa bo smrečico okraševala v prihodnjih dneh. Tradicija krašenja je dolga in simbolizira večno življenje; tovrstnega običaja so se posluževali že Kitajci in stari Egipčani, zimzelena drevesa pa so častila celo nekatera poganska ljudstva. V času božiča so, seveda z naravnim okrasjem, drevesca na severu Evrope začeli krasiti pred okoli pol tisočletja, v zadnjih letih pa je ves ’pomp’ okoli prazničnega okraševanja po vsem svetu presegel že skoraj vse meje. Možnosti je namreč neomejeno, trgovci pa s svojimi bolj ali manj inovativnimi marketinškimi potezami ustvarjajo med navadnimi smrtniki pravo evforijo in tekmovalnost, kdo bo najlepše in najbolj izvirno okrasil ne samo smrečico, ampak celo hišo oziroma stanovanje, kar pa nekoliko zasenči pravi pomen praznikov, predvsem konkretno božiča. A vrnimo se k osnovam oziroma božičnem drevescu.

Pred časom je bilo samoumevno, da je smrečica naravna, potem pa so pravi ’bum’ povzročile umetne različice, ki so na voljo v številnih barvah in velikostih, njihova glavna prednost pa je seveda ta, da jih ni treba vsako leto kupovati. V zadnjih letih pa se v vseh pogledih znova vračamo k naravi; tako pri hrani, gradnji in kozmetiki kot tudi pri prazničnem okraševanju in se posledično zopet odločamo za naravne smrečice. A tako naravne kot umetne imajo svoje ’pluse in minuse’, in če ste torej v dilemi, za katero bi se letos odločili, pretehtajte prednosti in slabosti obeh ter šele nato sprejmite končno odločitev.

Novoletna jelka

(Foto: iStock)

Naravna smrečica

Kot rečeno, se tudi v Sloveniji v zadnjih letih vedno pogosteje odločamo za naravna drevesca, med katerimi prevladujejo smreke in jelke. Ponudba v decembru je v trgovskih centrih in tržnicah pestra, ponujajo namreč drevesca v različnih velikostih, večinoma pa so vzgojena umetno. Smrek je v ponudbi več kot jelk, a tudi teh je več vrst. Na voljo je slovenska navadna smreka, ki sicer, kot pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, izstopa po skromnosti, ter tujerodne vrste, ki so od naše bolj košate in na prvi pogled privlačnejše, zato se večina odloča kar zanje, sploh zato, ker večjih razlik v ceni ni.

Drevesca za prodajo v prazničnem času vzgaja kar nekaj slovenskih podjetij in zasebnikov, in sicer na takem mestu, da imajo dovolj prostora za rast in so posledično bolj košata in simetrična od tistih v naravnem okolju. Drevesa, vzgojena za prodajo, so označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazuje, da so pridobljena brez škode za gozd in je bil vpliv na okolje minimalen. Tisti, ki imate svoje gozdove, lahko okrasna drevesca iz lastnega gozda pridobite le na podlagi izdane odločbe o usmeritvah in pogojih za pridobivanje smole in okrasnih dreves. Cena naravnih drevesc se sicer giblje med 15 in 70 evri, odvisno tudi od velikosti in vrste.

Glavna prednost prave smrečice je seveda ta, da je ’naravna’, kar je v zadnjih letih kot rečeno tako ali drugače ’in’ na vseh področjih. Poleg tega lepo diši, je načeloma cenejša od umetne in vsako leto znova lahko izbiramo, ali bomo imeli večjo, srednjo manjšo … Slabost so seveda iglice, ki odpadajo, poleg tega imajo naravne smrečico krajšo življenjsko dobo oziroma jo moramo postaviti na hladnejše mesto, če jo želimo podaljšati, kar pa je v ogrevanih domovih prava umetnost. Nerodno je tudi odstranjevanje naravne smrečice, sploh za tiste, ki živijo v bloku, mnogi niti ne vedo, kam jo zavreči. Naravno drevo lahko odpeljete nazaj v gozd ali pa odložite v zabojnik za biološke odpadke. Pri tem morate z drevesa odstraniti vse okraske. Smrečico pa lahko uporabite tudi za kurjavo. Lahko pa jo dodate k visoki gredi, kjer čez leta razpade in jo lahko uporabite kot gnojilo.

Umetna smrečica

Ravno zaradi pojava umetnih različic drevesc se je začetek okraševanja le-teh zamaknil v začetek decembra, saj imajo zelo dolgo življenjsko dobo in tudi po nekaj tednih, ko bodo krasila naš dom, ne bodo spremenila barve niti oblike. Sodobne smrečice ne delujejo prav nič umetno; če so zelene, so lahko zelo podobne naravnim, sicer pa so na voljo v različnih barvah, poleg zelene predvsem v beli. Pri tistih, ki imajo najbolj naravni videz, so veje in iglice izdelane iz polietilena (PE, polyethylene). Najbolj luksuzne so v celoti izdelane iz PE, pri proizvodnji pa uporabljajo posebne kalupe, ki posnemajo naravne veje. Seveda so cene takšnih izvedb precej zasoljene. Največkrat pa so umetne smrečice izdelane iz polivinilklorida, ki je cenovno precej ugodnejši. Cene umetnih drevesc se začnejo pri 10 evrih, zgornja meja pa ni določena, saj najdragocenejše lahko stanejo tudi 1.000 evrov in več. Kupiti jih je mogoče že v skoraj vsaki malce večji trgovini, pa tudi preko spleta, pri čemer pa je bolje biti previden, saj je fotografija lahko zavajajoča.

Prednost pred naravnimi je kot rečeno daljša življenjska doba, poleg tega iz umetnih smrečic načeloma ne odpadajo iglice, po koncu praznikov jih samo razstavimo in pospravimo za naslednje leto, veje lahko razgibamo po želji in lahko kupimo celo takšne z že vgrajenimi lučkami.

Druge možnosti

Ste vedeli, da je tudi v Sloveniji mogoče božično drevesce najeti? Cene najema se gibljejo od 40 do 400 evrov, ’oddajajo’ pa drevesca, visoka od 80 do 300 centimetrov. Lahko pa si namesto klasičnih smrečic omislite nekaj povsem drugega.