Ribnik

(Foto: iStock)

Kam postaviti ribnik?

Najprimernejše mesto za ribnik je v delu vrta, ki ni neposredno izpostavljen soncu, prav tako pa naj mu sence ne delajo niti listavci, saj ti slabšajo kakovost vode in nudijo pogoje za prevelik razrast alg, niti iglavci, saj lahko njihove iglice motijo delovanje črpalk.

Ribnika tudi ne smemo postaviti v preveč senčno območje, saj nam tako cvetoče vodne rastline ne bodo uspevale. Idealna postavitev je torej v bližini hiše ali vrtne ute, težavo s preveč sonca pa lahko rešimo tudi z zasaditvijo obvodnih grmovnic.

Ker spada ribnik pod enostaven objekt, zanj ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, seveda pa njegova površina ne sme presegati 30 m2.

Postopek izgradnje

Ko je mesto za ribnik skrbno izbrano, se lahko lotimo same izgradnje. Najprej si npr. z vrvico označimo območje in obliko ter izkopljemo zemljo. Luknja naj bo v več nivojih, prvi nivo nekje na 10–20 cm, prav tako pa mora biti ribnik dovolj globok (končna globina med 90–120 cm), zato da se lahko ribice v vročih poletnih dneh umaknejo na hladno.

Ribnik

(Foto: Thinkstock)

Naslednji korak je obloga iz mivke. Debelina sloja iz mivke naj ne bo večja od desetih centimetrov (idealna debelina je med 5 in 10 centimetri), razporejena pa naj bo enakomerno po vseh slojih ribnika. Naslednja plast je zaščitni filc, ki naj prekriva celoten ribnik in sega tudi malce čez rob. Čez vse to povlečemo folijo. Tudi folija naj sega čez rob ribnika, po robovih (obrežnem delu) pa razporedimo okrasne kamne, ki jih utrdimo z betonom.

Ko je robnik dokončan in obrežje utrjeno, ribnik napolnimo z vodo in priključimo filtrirni sistem, ki je sestavljen iz 5 delov, in sicer glavne črpalke, filtrirne posode, UV-naprave, cevi in rastlinskega filtra. Dodamo še površinski pobiralec nečistoče, ki pobira žuželke, insekte in ostale smeti na gladini vode.

Osnovni ribnik lahko tudi nadgradimo s slapom, potočkom, vodometom, vodno lučko ali čim podobnim. Za namestitev teh upoštevamo navodila proizvajalcev.

Rastline in živali

Rastline in živali zasadimo oz. vstavimo v ribnik šele 10–14 dni od vzpostavitve, ko se voda že malo stabilizira. Sveža voda namreč deluje precej agresivno tako na rastline kot živali.

Za vrtne ribnike so primerne predvsem pisane zlate ribice in japonski koi krapi. Glede količine rib v ribniku se posvetujmo s prodajalci, ki nam bodo najbolje svetovali glede na velikost našega ribnika in na končno velikost rib, ki jih bomo v ribnik vstavili.

Kar se rastlin tiče je najbolje, da izberemo rastline, ki pripomorejo k čiščenju vode. Rastline posadimo v košare, v katere natrosimo malce proda za obtežitev, in jih namestimo za nivo ribnika, primeren za določeno rastlino. Izbira vodnih in obvodnih rastlin je res pestra, pametno pa je, da jih zasadimo postopoma, saj potrebuje rastlinje sezono ali dve, da se lepo razraste.

Vzdrževanje ribnika

Vzdrževanje ribnika se spreminja glede na letni čas. Jeseni malce bolj hranimo ribe, da se pripravijo na zimsko hibernacijo, ko pa se temperatura spusti pod 5 °C, hranjenje opustimo do pomladi, ko se temperatura spusti pod 0 °C pa še izklopimo in pospravimo vse naprave. Če je ribnik globlji od 80 cm, lahko pustimo ribe, da prezimijo v ribniku.

Spomladi nas čaka precej dela, saj moramo zagnati vse naprave ter sčistiti tako obrežje ribnika kot mulj z dna in doliti manjkajočo vodo.

Poleti izvajamo na ribniku kontrole in predvsem dolivamo izhlapevajočo vodo ter skrbimo za to, da je pretok vode skozi filter, ki se zaradi odmrlih rastlin in živali rad zamaši, zadosten.