Kis - 4

(Foto: Profimedia)

Kis je nepogrešljiv tako rekoč v vsakem gospodinjstvu. Poznamo ga že tisočletja, nastal pa je ’po naključju’, ko se je v shrambi skisalo vino ali pa pivo. Nastane torej z oksidacijo alkohola v ocetno kislino s pomočjo ocetnokislinskih bakterij. Glavna sestavina, ki opredeljuje kis, je torej ocetna kislina in od tu izvira tudi star naziv za kis – ocet. Na splošno velja, da lahko vsako alkoholno tekočino, pridobljeno iz sadja, slada, riža, ipd., ki vsebuje do 18 % alkohola, skisamo v kis s približno 4 do 15 odstotkov ocetne kisline. Ocetnokislinske bakterije za delovanje potrebujejo kisik in primerno toploto.

Jabolčni kis

(Foto: iStockphoto)

Priprava kisa mora zato potekati v odprti posodi, ki je prekrita s krpo, optimalna temperatura za delovanje bakterij pa je okoli 30 °C. Različne osnovne surovine dajejo kisu specifičen okus in aromo. V Sloveniji je najpopularnejši jabolčni kis, v vinskih pokrajinah seveda vinski kis, na Daljnem vzhodu pa rižev kis.

Pridobivanje kisa

Najstarejši industrijski način pridobivanja kisa sega v 14. stoletje, pripravljali so ga po t. i. orleanski metodi. Proces je potekal v 200-litrskem lesenem sodu, v katerem je bila mešanica vina in 25 do 30 % kisa (iz prejšnjega postopka proizvodnje) ter dodatek ocetnokislinskih bakterij (kisova goba ali klobuk). Kisanje je potekalo pri temperaturi 28 do 30 °C in je trajalo 3 do 4 mesece. Strokovnjaki so si edini, da ta počasni način pridobivanja vinskega kisa da najboljši rezultat glede arome in okusa. Žal je prav zaradi dolgotrajnosti postopka neprimeren za današnji čas, ko lahko kis v modernem pretočnem sistemu pridobijo že v enem dnevu. Danes kis pred polnjenjem v embalažo še filtrirajo ter pasterizirajo, zato je rok uporabe neomejen.

Alkoholni kis izdelujejo iz destiliranega alkohola. Za uporabo v gospodinjstvu ga razredčijo, tako da vsebuje manj kot 10 odstotkov ocetne kisline. Uporablja se zlasti za vlaganje, pa tudi za čiščenje v gospodinjstvu.

Uporaba ocetne kisline v industriji je zelo razširjena. Uporabljajo jo v grafični, tekstilni, kozmetični in živilski industriji (kot aditiv E 260). Ker je potreba po ocetni kislini velika, jo danes izdelujejo tudi sintetično.

Ocetna kislina je tudi naravna kemična spojina v jabolkih, siru, kakavu, grozdju, mleku, pomarančah, peteršilju, breskvah, vrtnih jagodah, borovnicah ipd.

Nerazredčena, torej 100 % ocetna kislina kristalizira pri okoli 16 °C in je izredno korozivna ter smrtno nevarna. Če je koncentracija več kot 10-odstotna, povzroča erozijo zobne sklenine, draži sluznice in oči. Zato se ocetna kislina za prehrano redči z vodo do okoli 9 % vsebnosti ocetne kisline.

Čiščenje s kisom

(Foto: Profimedia)

Kis je vsestransko uporaben

Večina proizvedenega kisa se uporabi v gospodinjstvih. Aroma, kislost ter druge njegove sestavine dajejo jedem svežino in bogatejši okus. Kis je tudi dobro topilo za eterična olja v zeliščih in začimbah in je tako osnova za pripravo zeliščnega kisa, pa tudi različnih omak, polivk in marinad. S kisom tudi konzerviramo živila, predvsem zelenjavo, saj deluje protimikrobno – kis že ob minimalni koncentraciji ocetne kisline (okoli 4 %) zavira rast večine bakterij. Njegova izjemna moč pa nam pride prav tudi pri marsikateri zagati v gospodinjstvu:

Brezhibno čista okna

Moderna čistila za steklo, ki so vedno na voljo v raznih različicah, vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi. Zato vsi tisti, ki želite imeti tako brezhibno čista okna, kot ste skozi njih zrli kot otroci, ali pa preprosto želite storiti nekaj dobrega za okolje, posezite po kisu in uporabite stari časopisni papir. V liter vode primešajte jedilno žlico kisa in to mešanico dodajte v razpršilnik, ki bo olajšal nanašanje vašega naravnega čistila. Poškropite steklene površine, nato pa temeljito zdrgnite s časopisnim papirjem. Mešanico lahko tudi shranite, še prej pa embalažo jasno označite.

S kisom nad vodni kamen

Čistila za odstranjevanje umazanije in vodnega kamna, ki se nabere v WC-školjki, so zelo agresivna in marsikoga moti že njihov močan vonj. Da gre za okolju in zdravju škodljive kemikalije je razvidno že iz opozoril na embalaži in iz dejstva, da različnih čistil med sabo nikoli ne smemo mešati. Tudi za tako zahtevno čiščenje, kot je umazana WC-školjka, lahko uporabite kis. V razpršilniku zmešajte dve skodelici vode in četrtino skodelice kisa. To mešanico nato razpršite okoli roba školjke in pustite delovati vsaj 15 minut. S tem domačim čistilom lahko školjko čistite pogosteje in tako iz doma odstranite vsaj eno plastenko nevarnih kemijskih snovi.

Povsod lahko vodni kamen odstranite s kisom: z njim namočite predele korit in umivalnikov, kjer se je nabral, in vanj potopite mrežice pip. Pustite, da nekaj časa deluje, nato pa podrgnite z gobico: učinki bodo enaki, kot če bi uporabili čistilno sredstvo iz trgovine.

Tudi v pralni stroj sodi!

Kis lahko pri pranju perila uporabite na več načinov: pred pranjem ga lahko nanesete neposredno na madež ali ga dodate pranju. Posebej je učinkovit pri odstranjevanju madežev trave, rje, kave, vina, paradižnikove omake, pomarančnega soka in raznih madežev, ki jih na tkaninah ustvarijo vaši ljubljenčki. Zmešajte enako količino kisa in vode in mešanico nanesite na madež pred pranjem. Če želite s svojega perila odstraniti neprijetne vonjave ali jih želite omehčati, pa v pralni stroj dodajte eno ali dve jedilni žlici kisa. V tem primeru uporabite alkoholni kis za vlaganje.

Ko se v hladilniku pojavijo neprijetne vonjave ...

Ste vedeli, da je izmed naravnih čistil lahko za čiščenje hladilnika kis bolj učinkovit od sode bikarbone? Zmešajte enako količino kisa in vode ter z mešanico temeljito obrišite zunanjost in notranjost hladilnika. Za odstranjevanje morebitne plesni lahko na gobico nanesete nekaj kapljic nerazredčenega kisa in se tako spravite nad posebej trdovratne vonjave in madeže. S tem boste hladilniku dali novo svežino, ki pa jo lahko ohranjate tako, da na eno od polic položite odprto škatlico sode bikarbone.