Ajdovo polje

(Foto: iStock)

Ajda je skromna poljščina, kar je njena velika prednost, saj uspava tam, kjer je v zemlji malo hranil. Lahko jo pridelujejo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar je pomembno dejstvo ob vse večjem povpraševanju potrošnikov po ekološko pridelanih živilih. Glede na vedno večje povpraševanje po ajdi in izdelkih iz nje, ne le pri nas temveč tudi v svetu, lahko zapišemo, da je pridelovanje ajde priložnost za slovenske kmetovalce.

Ajdova kaša s slanino

(Foto: Profimedia)

Navadna in tatarska ajda

Obstaja več vrst ajde, za naše pridelovalne razmere sta pomemembni predvsem navada in tatarska ajda. Moka iz navadne ajde je sivkaste barve, značilno sive barve so tudi izdelki iz nje. Moka, narejena iz tatarske ajde, pa je rumeno-zelena, okus izdelkov iz nje ima specifično grenčino, a tega ne bi smeli vzeti kot negativno lastnost, saj je grenkoba posledica vsebnosti sestavin, tako imenovanih flavonoidov, ki so koristne za zdravje.

Navadna ajda je prišla iz Kitajske v Evropo v 15. stoletju. Ima belo-rožnato-vijolične cvetove in daje v primerjavi s tatarsko ajdo, ki cveti z rumeno-zelenimi cvetovi, večji pridelek. Prav zato je tatarska ajda dražja. Razlika med navadno in tatarsko ajdo je tudi v obliki zrnja. To je pri navadni ajdi značilne trikotne oblike, pri tatarski ajdi pa je bolj drobno in podolgovato-ovalne oblike. Tudi tatarska ajda izvira iz Kitajske, gojijo jo na višji nadmorski višini, kjer navadna ajda ne uspeva. Pri nas se je tatarska ajda bolj razširila v začetku 19. stoletja, v letih lakote. V drugi polovici 20. stoletja so začeli v Sloveniji njeno pridelovanje opuščati, predvsem zaradi pridelave koruze.

Pomen ajde v prehrani

Ajda vsebuje veliko škroba in beljakovin, ki imajo veliko biološko vrednost, ter nenasičene maščobne kisline in prehranske vlaknine. V ajdi so tudi vitamini, predvsem iz skupin B in E, ter minerali, predvsem cink, magnezij, fosfor in kalij. V ajdi, še posebej tatarski, je veliko flavonoidov (antioksidantov), ki naj bi ugodno vplivali na delovanje imunskega sistema in varovali pred srčno-žilnimi boleznimi. Ajda je zaradi vrste koristnih sestavin v vse več raziskavah prepoznana kot živilo, ki lahko ugodno vpliva na naše zdravje.

Glede na to, da ajda ne vsebuje glutena, je primerna za ljudi z glutensko preobčutljivostjo in celiakijo. Velja pa biti previden. Čeprav ajda ne vsebuje glutena, se lahko med pridelavo, predelavo in skladiščenjem kontaminira z živili, ki vsebujejo gluten. Le ajda, na kateri je nedvoumna označba `brez glutena´, zagotavlja njeno `čistost´.

Ajdova moka

(Foto: iStock)

Ajdov kruh

Na naših trgovskih policah lahko kupimo ajdov mešani kruh. Vsebovati mora najmanj 30 % ajdove moke ali drugih ajdovih izdelkov, računano na skupno količino moke, preostanek pa je običajno pšenična moka. Takšen kruh torej ni primeren za ljudi, ki so preobčutljivi na gluten. Nekateri proizvajalci mešanemu ajdovemu kruhu dodajo tudi orehe, s čimer pridobi specifične senzorične lastnosti. Kruh za ljudi s celiakijo pa proizvajajo v posebnih obratih iz brezglutenskih vrst moke, torej tudi iz ajdove moke, pri katerih ni možnosti, da bi se kontaminirale z drugimi živili, ki vsebujejo gluten.