Čebele

(Foto: Thinkstock)

Izjemen okus in pozitivne učinke medu so poznali naši predniki že pred več tisoč leti. V eni izmed jam v Španiji se nahaja prva znana upodobitev človeka, ki nabira med, stara pa je okoli 8.000 let. Iz Gruzije izvirajo prvi ostanki medu, ki so jih arheologi našli v glinenih posodah, stari pa so okoli 5.000 let. Uporaba medu v zdravilne in duhovne namene v Indiji je opisana v različnih ajuverdskih spisih, starejših od 4.000 let, kot sladilo za peciva in druge jedi pa so med uporabljali tudi v starem Egiptu. Šele po letu 1.800 je pridobivanje medu postalo resnejša gospodarska panoga.

Med

(Foto: Profimedia)

Danes poznamo več vrst medu, ki se med seboj razlikujejo po barvi okusu, sestavi, zgradbi in lastnostih, zdravilno delovanje pa je odvisno od vrste cvetov. Glede na pašo čebel ločimo cvetlični, akacijev, gozdni, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in ajdov med, obstaja pa tudi nekaj manj znanih vrst.

Zdravilni učinki medu

Že babice so nam polagale na srce, kako zelo zdrav je pravzaprav med. Predvsem so nas kot otroke z njim ’silili’ v času viroz in prehladov, a med ima veliko širše delovanje. Mnogi ga opisujejo kot ’božji dar’, saj je eno najbolj vsestranskih živil in je primeren tako za dojenčke, starejše, športnike, nosečnice in bolnike. Poleg tega, da je izjemno bogat s hranilnimi snovmi, je tudi odličen nadomestek za sladkor.

Med sladkorji največji del predstavljata sadni in grozdni sladkor (fruktoza in glukoza), ki nas hitro oskrbita z energijo, sicer pa med vsebuje tudi številne minerale, med drugim železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, kalij in natrij, pa vitamine, beljakovine, aminokisline, aromatične snovi ter organske kisline in eterična olja.

Med so že od nekdaj v ljudskem zdravilstvu uporabljali za zdravljenje, kot eliksir za dolgo življenje, za krepitev organizma ter za zdravljenje različnih obolenj. Dokazano je, da uživanje tega ’zaklada’ pomirja kašelj in olajša izkašljevanje, pomirja in zagotavlja boljši spanec, olajša prebavni proces, pomaga pri zgagi ter razjedah na želodcu in dvanajsterniku, prav tako pomaga pri mišičnih krčih in beleznih jeter, ima pa tudi pomembno vlogo pri obrambi organizma proti prostim radikalom, ki nastajajo v našem telesu. Ker je bogat vir antioksidantov, naj bi med preprečeval nastanek sladkorne bolezni, ateroskleroze, revmatoidnega artritisa ter očesne sive mrene. Pogosto ga uporabljajo tudi v kozmetične namene pri izdelavi mil, šamponov, losjonov, krem in lepotilnih mask, saj pomirja razdraženo kožo in jo nahrani z vitamini ter minerali.