Žarnica

(Foto: Thinkstock)

Ministri so oblikovali svoja stališča glede štirih zakonodajnih predlogov iz paketa za čisto energijo: o upravljanju energetske unije, obnovljivih virih energije ter o direktivi in upravljanju notranjega trga z električno energijo. Stališča bodo osnova za pogajanja z Evropskim parlamentom prihodnje letom, so sporočili iz Sveta EU.

Na področju obnovljivih virov so se ministri zavzeli za dvig cilja na 35 odstotkov energije iz obnovljivih virov do leta 2030. Cilj za leto 2020 je 20 odstotkov. To je osem odstotnih točk pod ciljem, ki ga zagovarja Evropski parlament.

Za bolj ambiciozni cilj 35 odstotkov se je prejšnji teden zavzela tudi skupina velikih tehnoloških, industrijskih in elektro podjetij. Evropske ministre je k temu v pismu pozvala skupina 50 velikanov, kot so Amazon, Facebook, Google, Ikea, Microsoft, Philips in Unilever.

Ministri so se dogovorili tudi o deležu pogonskih goriv iz obnovljivih virov, ki morajo biti uporabljena v prometu, in sicer so to mejo postavili pri 14 odstotkih. Obenem pa so omejili delež biogoriv prve generacije, ki po oceni kritikov tekmujejo s kmetijsko proizvodnjo hrane za pridelavo virov.

Na kritike je med drugim naletelo dejstvo, da so ministri v cilje na področju transporta vključili tudi železniški promet. Ta je namreč po večini držav že elektrificiran, kar pomeni, da bodo države lažje dosegale cilje brez resnejših naporov. "Raven ambicije je občutno nezadostna," je ministrom dejal evropski komisar za podnebje Miguel Arias Canete.

Po poročanju portala Euractiv so bila pogajanja maratonska. Ministri so najprej dosegli dogovor o stališču v zvezi z direktivo o trgu električne energije, ki bi med drugim dobaviteljem omogočila prosto določanje cen. Države so to podprle le pod pogojem, da lahko v določenih okoliščinah še naprej same regulirajo cene.

Trd oreh so bila tudi pogajanja o pravilih upravljanja energetske unije. Prvotni predlog je med drugim vključeval omejitev izpustov ogljikovega dioksida na 550 gramov na kilovatno uro električne energije za elektrarne, ki bi želele subvencije. To je bilo med drugim sporno za Poljsko, ki se pri proizvodnji energije v 85 odstotkih zanaša na premog.

Glede tega je bil dosežen kompromis o podaljšanem obdobju, ko se bodo lahko za subvencije potegovale tudi tovrstne elektrarne, do leta 2025. Do tega so med drugim izredno kritični v okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, kjer so prepričani, da so "energetski ministri Evropejcem za božič podarili premog".

Prav tako so, kot so opozorili v Greenpeacu, ministri oslabili predlog komisije glede možnosti gospodinjstev, zadrug in občin pri proizvodnji in prodaji lastne energije iz obnovljivih virov.

"Evropske premogovne elektrarne bodo mislile, da je božič letos prišel zgodaj, saj so jim ministri za energijo EU pripravljeni ponuditi skoraj neomejene subvencije. Evropski državljani pa so ostali na hladnem, saj so isti ministri uničili predloge, ki podpirajo njihovo pravico do proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, še posebej v obdobju, ko potrebujemo vse obnovljive vire, ki jih lahko izkoristimo, za izpolnitev podnebnih zavez," je poudarila svetovalka organizacije za energetsko politiko Tara Connolly.

"Parlament mora sedaj podpreti obnovljive vire energije v rokah mnogih in ne umazane energije v rokah peščice," je dodala.

"Razprava Sveta EU je pokazala odločnost vseh držav članic, da ustvarijo trdno energetsko unijo," je na drugi strani menila estonska gospodarska ministrica Kadri Simson. "Energetski in podnebni cilji predstavljajo dve strani istega kovanca in nujno je, da jih obravnavamo skupaj, da zagotovimo skladnost politik," je dodala.

Ministri so se med drugim zavzeli še za oblikovanje integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki bodo pokrivali politike in ukrepe držav na vseh petih področjih energetske unije, vključno z načrti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Prvi načrti naj bi pokrivali obdobje od 2021 do 2030, države pa bodo o napredku morale poročati na vsaki dve leti.