Smeti

(Foto: Thinkstock)

V Ljubljani posameznikom, ki ne ločujejo pravilno, grozi od 200 do 800 evrov globe. Za podjetnike in podjetja se medtem kazni gibljejo od 1500 pa vse do 40.000 evrov. Inšpektorat občine je v obdobju med 2014 in 2017 obravnaval povprečno 251 prekrškov po odloku o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov, od tega leta 2016 290, lani pa 404. "Ne vodimo pa statistike po vsebini prekrškovnih postopkov," so sporočili za STA.

Največkrat prihaja do neločevanja odpadkov pri gospodarskih družbah in posameznikih, ki v zabojnike za mešane komunalne odpadke odlagajo druge frakcije komunalnih odpadkov, obravnavali pa so tudi kršitelje, ki brskajo po zabojnikih in iz njih odnašajo komunalne odpadke, predvsem papir, so pojasnili. Lani se je število zaznanih prekrškov povečalo na račun nadzorov ožjega mestnega središča ter skupnega nadzora z javnim podjetjem Snaga.

Odpadki - 16

(Foto: Aljoša Kravanja)

V Mestni občini Maribor so pojasnili, da prvo kontrolo nad ločevanjem odpadkov pri pobiranju odpadkov izvaja izvajalec javne službe, ki ima za to tudi javno pooblastilo. Inšpekcijski nadzor medtem izvajajo občasno, v glavnem na podlagi prijav, ki pa niso prav pogoste, sploh v primerjavi s tistimi, ki se nanašajo na odlaganje odpadkov na javne površine ali v naravno okolje.

"Praviloma enkrat letno izvajamo nadzor skupaj z izvajalcem javne službe, javnim podjetjem Snaga, na različnih lokacijah v mestu, predvsem pri večstanovanjskih objektih, kjer ločevanje odpadkov povzroča največje težave," so zapisali v mariborski mestni občini. Pri tem izvajalec javne službe na terenu izprazni posodo z odpadki na ponjavo, da je možno odpadke fizično pregledati in ugotoviti nepravilno ločevanje.

Zaradi skupinskega odlaganja v večstanovanjskih objektih se sicer pojavijo težave pri identifikaciji kršiteljev. Da bi jim lahko dokazali prekršek, bi jih moral namreč bodisi inšpektor zalotiti na kraju prekrška bodisi bi morali prekršek kršitelju dokazati s pričami ali drugače.

Podobno velja v sistemu ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov po posameznih frakcijah v ekoloških otokih, ki jih je na javnih površinah okoli 300. "Pri teh je nemogoče individualno odkriti morebitne kršitelje, po poročilih izvajalca javne službe pa teh na ekoloških otokih niti ni veliko," so zapisali.

V Mariboru sicer posameznikom za nepravilno ločevanje grozi 100 evrov kazni, podjetja pa morajo plačati do 10-krat toliko. Lani so zaradi napačnega ravnanja z odpadki v Mariboru fizičnim osebam izrekli pet glob, a predvsem zaradi kurjenja in nepravilnega odlaganja odpadkov. Izrečen je bil tudi en opomin.

Zabojnikov z neustreznimi odpadki ne izpraznijo

Tudi v Murski Soboti odgovornost za nadzor delita občinska inšpekcija in izvajalec gospodarske javne službe. Nadzor izvajajo občasno, še posebej tam, kjer zaznavajo več kršitev. Večstanovanjski objekti, kjer se nepravilnosti dogajajo najpogosteje, so tako na vrsti za nadzor enkrat do dvakrat letno. "O ugotovitvah nadzora obvestimo upravnika večstanovanjskega objeta," so povedali v uradu murskosobškega župana.

Kot so dodali, izvajalec ni dolžan izprazniti zabojnika z odpadki, ki vanj ne sodijo. Na zabojnik v takem primeru pritrdijo obvestilo, zakaj ni bil izpraznjen. O tem obvestijo občinsko inšpekcijo in izvirnega povzročitelja, ki tudi nosi dodatne stroške ravnanja z odpadki.

smeti

(Foto: iStock)

Globe sicer za posameznike znašajo 800 evrov, za podjetnike in podjetja pa do 2500 evrov. Lani so izrekli eno globo pravni osebi in njeni odgovorni osebi ter dva opomina posameznikom.

Najpogostejše kršitve po njihovih izkušnjah so odlaganje embalaže, bioloških in ostalih odpadkov, ki se ločujejo med mešane komunalne odpadke. Več teh kršitev zaznavajo v večstanovanjskih objektih, ker je tudi težje najti povzročitelja.

V Komunali Kranj so medtem pojasnili, da njihov nadzornik opravlja redni, vsakodnevni nadzor, v primeru ugotovitve kršitev pa zadevo preda v reševanje medobčinskemu inšpektoratu. Občasno za nadzor na terenu uvedejo izredni nadzor s pomočjo zunanjega izvajalca - varnostne službe. Tedensko nadzor izvajajo tudi okoli ekoloških otokov.

"Namen nadzora je osveščanje in izobraževanje oz. informiranje uporabnikov o pravilnih načinih ločevanja in upravljanja s komunalnimi odpadki. Skrajni ukrep je prijava na inšpekcijo in sankcioniranje tistih uporabnikov, ki ne upoštevajo opozoril in navodil," so povedali.

Komunala Kranj sicer gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki izvaja v Mestni občini Kranj in občinah Naklo, Jezersko, Šenčur ter Preddvor. V vsaki od občin so kazni drugačne. "Komunala Kranj v povprečju izreče dnevno do 10 ustnih opominov in nasvetov, pisnih opozoril pošljemo v povprečju 10 na mesec," so pojasnili.

Tudi oni najpogosteje opažajo primere, ko zabojniki niso uporabljeni v skladu z namembnostjo - nepravilnosti se večinoma zgodijo pri odlaganju gradbenih odpadkov v zabojnike za mešane komunalne odpadke - in pa nepravilno odlaganje ob zabojnikih in ekoloških otokih. Nepravilnosti so tudi pri odlaganju mešane odpadne embalaže, bodisi z vsebino ali pa embalažo pod tlakom, tu se pojavljajo še različne oblike plastik, ki niso embalaža (npr. cevi, silažna folija, vrtno pohištvo, igrače in podobno).

"Zagrešijo" jih uporabniki, ki zaradi neupoštevanja oz. nerazumevanja informacij in nasvetov odpadke napačno razvrstijo ali pa jih odložijo na nepravo mesto, so dodali.