V Sloveniji je lani nastalo skoraj 5,9 milijona ton odpadkov, od tega dva odstotka nevarnih. Komunalnih odpadkov je bilo 994.000 ton, kar predstavlja 17 odstotkov od vseh v Sloveniji nastalih odpadkov.

Za osem odstotkov se je povečala količina odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in za en odstotek količina komunalnih odpadkov. Celotno količino v Sloveniji nastalih odpadkov so glede na prejšnje leto povečale predvsem večje količine gradbenih odpadkov.

Odpadki

(Foto: Profimedia)

Po dejavnostih je nastalo skoraj tri milijona ton (51 odstotkov) odpadkov v proizvodnih dejavnostih, 2,3 milijona ton (39 odstotkov) v storitvenih dejavnostih in približno 591.000 ton (10 odstotkov) odpadkov v gospodinjstvih. Količini v proizvodnih dejavnostih in v gospodinjstvih nastalih odpadkov sta bili večji, količina v storitvenih dejavnostih nastalih odpadkov pa manjša kot v 2016.

Nastalo je tudi 133.000 ton nevarnih odpadkov ali skoraj 11 odstotkov več kot v 2016. Največ nevarnih odpadkov, 74 odstotkov, je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 22 odstotkov jih je v storitvenih dejavnostih, v gospodinjstvih pa malo manj kot štirje odstotki. Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih, se sicer zmanjšuje - v 2017 je bila za šest odstotkov manjša kot v 2016.

Količinsko gledano je lani nastalo največ gradbenih odpadkov (41 odstotkov), sledili so odpadki iz termičnih procesov (19 odstotkov), komunalni odpadki (17 odstotkov), odpadki iz obdelave in predelave kovin ter lesa (devet odstotkov) in odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki (šest odstotkov). Druge vrste odpadkov so nastale v manjših količinah.

Največ komunalnih odpadkov je nastalo v obalno-kraški statistični regiji (574 kilogramov na prebivalca), najmanj pa v zasavski statistični regiji (346 kilogramov na prebivalca).

Pri ravnanju z odpadki se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov dvignil za tri odstotne točke, skupaj je bilo ločeno zbranih skoraj 695.000 ton teh odpadkov. Najbolj pridno so ločevali v gorenjski statistični regiji (77-odstotni delež), najmanj pa v koroški statistični regiji (55-odstotni delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov).

Skupno 5,6 milijona ton odpadkov je bilo predelanih, 390.000 ton odpadkov je bilo odstranjenih. Predelanih je bilo za 26 odstotkov več odpadkov kot v 2016; predelala se je predvsem večja količina gradbenih odpadkov (več teh odpadkov kot v prejšnjem letu se je uporabilo za zasipanje in recikliralo).

Količina odstranjenih odpadkov je bila za pet odstotkov večja kot v 2016, predvsem zaradi večjih količin odloženih odpadkov. Te so bile večje zato, ker so bili v 2017 odloženi tudi do takrat začasno uskladiščeni odpadki, ki so dejansko nastali že v 2016, navaja statistični urad.

Na odlagališča odpadkov je bilo odloženih 159.000 ton odpadkov. 90 odstotkov teh odpadkov je bilo odloženih na komunalnih odlagališčih odpadkov, sedem odstotkov na industrijskih in trije odstotki na odlagališčih za nevarne odpadke.

Uvoz in tudi izvoz odpadkov sta se glede na 2016 količinsko povečala; uvoz za sedem, izvoz pa za 16 odstotkov. Med uvoženimi in izvoženimi odpadki je bilo največ kovinskih odpadkov.