Zavržena hrana

V prvi vrsti moramo analizirati svoje navade in ugotoviti, zakaj zavržemo toliko hrane. (Foto: iStock)

Čeprav je kar vsak osmi prebivalec planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane, se iz leta v leto količina odpadne hrane povečuje, tudi v Sloveniji. V naši lepi zeleni deželi, kjer si v lanskem letu kar 8 gospodinjstev ni moglo privoščiti hranljivega obroka vsaj vsak drugi dan oziroma si ni moglo privoščiti kakovostne hrane, letno zavržemo skoraj 150 tisoč ton hrane, kar znaša približno 72 kilogramov na prebivalca.

Ta količina odpadne hrane sicer nastane v celotni proizvodni verigi, a najbolj zaskrbljujoč je podatek, da smo za skoraj polovico (48 odstotkov) tovrstnega odpada odgovorni mi sami. Po podatkih Evropske komisije naj bi na tak način v povprečnem evropskem gospodinjstvu vrgli stran kar 250 evrov letno.

Nič čudnega torej, da nas z vseh strani opozarjajo na problematiko zavržene hrane in nas pozivajo k ukrepom. Odpadna hrana namreč predstavlja problem tako s socialnega in moralnega vidika kot z vidika porabe naravnih virov in škodljivih vplivov na okolje, tudi zaradi uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov.

Med sprehodom med policami je pametno upoštevati tudi pravilo desetih sekund. Če na primer iz police vzamete živilo, ki ga ni na vašem seznamu oziroma vam je pač padlo v oči, si vzemite deset sekund za razmislek; vprašajte se, zakaj bi to kupili oziroma ali to res potrebujete.

Na srečo smo tudi pri nas iz leta v letu bolj dosledni pri ločevanju odpadkov in odpadno hrano odlagamo med biološke odpadke, a se kljub temu še vedno veliko hrane najde tudi v zabojnikih z mešanimi odpadki.

Na problematiko zavržene hrane so v prejšnjem mesecu v sklopu projekta Ne meč'mo hrane stran!, ki ga sofinancira MOP z vseslovensko oglaševalsko kampanjo na zabaven način začeli opozarjati tudi Ekologi brez meja. Na svojih straneh so po koncu postnega časa zapisali, da je kljub temu, da se je čas zaobljub zaključil, čas za razmislek. "Ekologi brez meja zato vse pozivamo k podpori takšnih projektov in k podpisu spletne zaobljube za zmanjševanje zavržkov," so zapisali. Z namenom spodbujanja k bolj racionalni uporabi hrane oziroma k zmanjšanju količine odpadne hrane so pripravili tudi številne nasvete o načrtovanju jedilnika, uporabi nakupovalnih listkov, pravilnem shranjevanju živil ter preverjanju roka uporabnosti. Kaj torej lahko storimo?

Zavržena hrana

Če vam pogosto ostaja hrana, ki jo skuhate, jo shranite za kasneje ali začnite bolj premišljeno pripravljati obroke. (Foto: iStock)

V katerem grmu tiči zajec?

V prvi vrsti moramo analizirati svoje navade in ugotoviti, zakaj zavržemo toliko hrane. Vzroki so lahko različni. Velikokrat se zgodi, da naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (sadje, zelenjava ...), hkrati pa ne načrtujemo racionalno obrokov, da bi ta živila porabili prej od tistih, ki so uporabna dlje. Zaradi najrazličnejših akcij, s katerimi nas bombardirajo trgovci, tudi nasploh kupimo prevelike količine hrane, na mnoga živila pa zato tudi kar malce pozabimo in se zato pokvarijo. Pogosto tudi skuhamo prevelike količine hrane, ostankov pa ne pojemo na primer za večerjo ali iz njih pripravimo kakšno drugo jed. Mnogo ljudi ima težave tudi pri ločevanju med oznakama 'uporabno najmanj do' in 'uporabno do'. Čeprav je veliko živil povsem varnih tudi po na embalaži navedenem datumu, jih iz preventive raje zavržemo. Konec koncev na ta način izražamo tudi nespoštovanje do hrane.

Kako lahko zmanjšamo količino odpadne hrane v gospodinjstvih?

Pazljivo pri nakupovanju

Vse se začne z nakupovanjem. Tisti, ki imajo zaradi takšne ali drugačne stiske omejen proračun za prehrano, znajo zelo racionalno nakupovati živila in hkrati zelo pazijo, da zavržejo res minimalno količino hrane, pri čemer si med drugim pomagajo tudi z nakupovalnim listkom oziroma seznamom. Rek, da pametni pišejo, na tem mestu še kako drži in bi se ga morali držati tudi tisti, ki jim ni potrebno paziti na vsak cent. Tu ne gre (le) za to, da privarčujemo, ampak da ne gre hrana v nič. Sploh pri večjih nakupih je potreben razmislek. Preden se odpravite v trgovino, si torej sestavite seznam živil (list, beležka, aplikacija), ki jih res potrebujete. Predvsem hitro pokvarljivih živil nikar ne kupujte v prevelikih količinah, če niste prepričani, da jih boste dovolj hitro uporabili. V tem primeru vam bo prav prišel tudi okvirni tedenski jedilnik.

Za ohranjanje svežine živil v hladilniku (tam hranimo najbolj pokvarljivo hrano) ni pomembno le, da jih v hladilnik postavimo, pač pa tudi kako jih razporedimo.

Dobra lastnost sodobnih nakupovalnih seznamov v obliki aplikacij je tudi ta, da jih lahko urejate preko spletnega brskalnika, delite z drugimi  ter si skenirate kode in izračunate, koliko boste zapravili. Če opazite, da je določeno živilo v akciji, ga nikar ne kupite le zaradi nižje cene, če sicer ne bi niti pomislili, da bi ga uvrstili na svoj seznam. Med sprehodom med policami je pametno upoštevati tudi pravilo desetih sekund. Če na primer iz police vzamete živilo, ki ga ni na vašem seznamu oziroma vam je pač padlo v oči, si vzemite deset sekund za razmislek; vprašajte se, zakaj bi to kupili oziroma ali to res potrebujete. In če že poudarjamo pomembnost zavedanja o okoljski problematiki, bo dobrodošlo, da razmislite tudi o embalaži ter o vsebnosti škodljivih snovi.

Shranjevanje hrane

Da bodo živila zdržala dlje časa in da bodo neoporečna, je pametno, da se pri shranjevanju držimo nekaj osnovnih pravil. Za ohranjanje svežine živil v hladilniku (tam hranimo najbolj pokvarljivo hrano) ni pomembno le, da jih v hladilnik postavimo, pač pa tudi kako jih razporedimo. Kot prvo je potrebno nastaviti temperaturo med 0 in 4° Celzija in tako ustvariti okolje, v katerem se bodo bakterije razvijale najpočasneje. Na zgornjih policah shranjujte ostanke od kosila, pijačo, sveže začimbe ter ostala živila, ki so takoj pripravljena za zaužitje, saj je tu temperatura najbolj stabilna.

Zavržena hrana

Mnogo živila so povsem varna tudi po pretečenem roku uporabe, če jih ustrezno shranjujete. (Foto: iStock)

Vrata veljajo za ’najbolj topel’ del hladilnika, zato so idealna za shranjevanje živil z naravnimi konzervansi, na primer za pomarančni sok ali majonezo, mleka in jajc pa raje ne postavljate tja, čeprav ima večina hladilnikov nastavke za jajca ravno na notranji strani vrat. Raje jih hranite na spodnjih policah, ker je tam načeloma temperatura najnižja. Ker jajca rada vpijajo močne vonjave iz okolja, jih postavite čim dlje od živil z izrazitim vonjem. Spodnje police so prav tako idealne za shranjevanje surovega mesa ter morskih sadežev. Sadje in zelenjavo hranite v posebnih namenskih posodah in ne kar tako na policah. Breskev, sliv in hrušk nikar ne postavite v neposredno bližino zelenjave, saj izločajo pline, ki lahko povzročijo predčasno gnitje zelenjave. Hladilnik ni priporočljivo napolniti do zadnjega kotička, pač ja dobro pustiti malo prostora, da lahko hladen zrak neovirano kroži. Pri shranjevanju živil v zamrzovalniku pazite, da jih hranite v plastičnih, steklenih ali drugih primernih posodah ter označite z nalepko, zabeležite količino in nujno datum pakiranja. TUKAJ preverite, kako pravilno zamrzniti živila!

So živila po pretečenem roku še vedno užitna?

Ljudje pogosto kot rečeno tudi zmotno mislijo, da morajo zavreči hrano, kateri je potekel rok, pa tudi če je bilo to včeraj, čeprav je morda še vedno užitna. V prvi vrsti je dobro vedeti, kaj pomeni oznaka 'uporabno do' in kaj 'uporabno najmanj do'. Uporabno do pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (meso, ribe), medtem ko uporabno najmanj do označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki uporabno najmanj do.

Pomembno je poudariti tudi, da datum, natisnjen na embalaži, pomeni priporočen rok uporabe, do tega datuma se živila smejo prodajati. Veliko pa je odvisno od nas samih, ali hrano kot rečeno pravilno shranjujemo. In katera živila se najhitreje pokvarijo? Ljudje se najbolj bojimo živil, za katera je splošno znano, da so hitro pokvarljiva. Gre predvsem za sveže izdelke, kot so mleko, skuta, jajca, jogurt, sir ali majoneza ter meso in mesni izdelki. Konzervirana hrana, riž ali testenine so za razliko od svežih proizvodov užitni še kar nekaj časa po pretečenem roku. Mleko naj bi bilo užitno še teden dni po roku uporabe, če je embalaža zaprta in ga hranimo pri ustrezni temperaturi. Pa tudi kak dan pozneje je mleko še užitno, morda le ne bo več tako okusno, izgubilo pa bo tudi nekaj hranilnih vrednosti. Jajca v hladilniku zdržijo od tri do pet tednov, torej ni treba, da jih vržete stran, ko preteče rok, neodprta majoneza lahko v hladilniku zdrži še mesec dni po pretečenem roku, pa bo še vedno užitna. Do dveh tednov po pretečenem roku bo užitna tudi skuta, medtem ko jogurt lahko mirno pojeste tudi teden dni po tem, ko mu je že pretekel rok uporabe, če ga boste le hranili v hladilniku. Zelo pozorni bodite pri mesu. Perutnina v hladilniku zdrži do pet dni, pa je še vedno užitna, meso v kosih prav tako lahko hranite na hladnem od pet do šest dni, izdelke iz mletega mesa do dva dni, divjačino do dveh tednov, pri ribah in morskih sadežih pa pazite, da jih ne zadržujete v hladilniku več kot tri dni. Meso v zamrzovalniku bo zdržalo od šest mesecev do enega leta.

Zavržena hrana

Kljub ogromnim količinam zavržene hrane naj bi bil še vedno lačen vsak osmi prebivalec planeta. (Foto: iStock)

Priprava hrane

Če pogosto skuhate oziroma pripravite preveč hrane in jo namesto da bi jo shranili ter zaužili kasneje, zavržete, potem je skrajni čas, da začnete obroke pripravljati bolj premišljeno. Na srečo dandanes obstajajo aplikacije, ki vam bodo pri tem v veliko pomoč. Niso namreč koristne le za izdelovanje nakupovalnega seznama, pač pa vam ponujajo tudi številne recepte ter nasvete, kaj storiti s (preveč) kuhane hrane. Pametno je tudi, da ne kuhate sestradani, saj bodo pri tem oči prevladale nad razumom in boste avtomatsko skuhali več kot boste kasneje pojedli. Če vam hrana vendarle ostane, jo ustrezno shranite za kasneje ali zamrznite. Pri pripravi nikar ne zavrzite kakšnega kosa zelenjave ali sadje, ki morda na pogled ni ravno najbolj privlačen. To namreč ne pomeni, da je 'za na odpad', ampak bo odlična sestavina za juhe ali smutije.

To je le nekaj nasvetov, s pomočjo katerih boste zavrgli manj hrane, hkrati pa boste tudi kar nekaj privarčevali. Seveda pa so tu še mnogi drugi pomembni členi v verigi, od pridelovalcev hrane pa vse do vrtcev, šol, bolnišnic, trgovin, gostinskih lokalov ... In če bo vsak od nas prispeval delček v mozaik reševanja problematike zavržene hrane, bomo veliko dobrega naredili tudi za okolje.