Paradižnik - 1

(Foto: Profimedia)

Ste vedeli, da sodi paradižnik med deset najbolj priljubljenih zdravih živil? Da so ga Italijani poimenovali ’pomodoro’, kar izvira iz besedne zveze pomi d’oro in v prevodu pomeni zlato jabolko? In da so ga v preteklosti nekateri Evropejci označevali celo za afrodizijak? Kakorkoli, čeprav je splošno priljubljen postal šele ob koncu 19. stoletja, paradižnik dandanes priporočajo nutricionisti širom sveta, prisoten je v vseh kuhinjah sveta in ga zato uvrščamo med najbolj razširjene vrtnine.

Je prava zakladnica vitaminov in mineralov, učinkovit naj bi bil v boju z rakavimi obolenji, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, pomaga pri uravnavanju zdrave telesne teže in ima še malo morje pozitivnih učinkov na naše zdravje, konec koncev pa je okusen in osvežilen, torej pravo ’zlato’ na krožniku. Da ga bomo lahko uživali tudi v hladnejših mesecih, ga lahko shranimo na različne načine.

Paradižnikova omaka z baziliko

(Foto: Profimedia)

Paradižnikov sok

Če imamo doma sokovnik, nam bo ta močno olajšal delo, saj paradižnike lahko samo prepolovimo in nam jih ni treba lupiti. V kolikor nimamo sokovnika, si pomagamo tako, da paradižnike najprej operemo, jih za deset sekund oparimo v vreli vodi, da kožica poči, nato jih olupimo. Olupljene prerežemo na pol, odstranimo peščišče ter jih stresemo v multipraktik. Dobro zmiksamo, da nastane redka kaša. Sledi 80-minutna, pasterizacija v pečici, ogreti na 90 stopinj, nato sok shranimo v kozarce.                                            

Omaka

Paradižnikova omaka je zelo priljubljena, predvsem za testenine ali pice, seveda pa jo lahko uporabimo še tisoč in en možen način. Odlična je v kombinaciji z drugo zelenjavo, na primer z bučkami, papriko ali jajčevci, z morskimi sadeži in seveda z mesom. Zaradi njene vsestranskosti je zelo priporočljivo narediti domačo zalogo. Paradižnik narežemo na kocke in ga damo kuhati. Kuha se toliko časa, da voda nekoliko povre. V posodo dodamo še olivno olje. Po želji lahko omako tudi pretlačimo ter dodamo izbrana zelišča, kot so česen, bazilika, origano in sol. Ko je nared, jo nalijemo v kozarce in že imamo odlično omako za pice, testenine in pestro paleto drugih okusnih jedi – pustimo domišljiji prosto pot. Ob toplotni obdelavi in manjšemu dodatku maščobe naše telo paradižnike veliko bolje absorbira.

Sušenje

Eden izmed načinov shranjevanja je sušenje. Sušimo lahko zrele mesnate paradižnike, na primer pelate, pri tem pa pazimo, da bodo plodovi čim manjši. Paradižnik najprej operemo, prepolovimo ali narežemo na krhlje. Sušimo jih lahko v sušilniku; ta pride prav, ker je neodvisen od vremena. Če nimamo sušilnika, smo lahko iznajdljivi in uporabimo pladenj ter mrežo iz pečice. Na gosto naložimo na krhlje narezane pelate in jih izdatno posolimo. Po želji lahko dodamo lističe žajblja, vejice rožmarina ali stroke česna. Pladenj pokrijemo z mrežo, da ga zaščitimo pred mrčesom, zvečer pa pospravimo pred vlago. Paradižnik je suh čez približno dva do tri dni, ko je na otip kot posušena marelica. Takšnega nato vložimo v olivno olje. Uporabimo lahko tudi pečico, ki jo nastavimo na 50 stopinj in vključimo funkcijo kroženja zraka. Paradižnike v pečici sušimo približno 5 ur, seveda odvisno od debeline koščkov. Sušene paradižnike je mogoče tudi zamrzniti.

Recepte za okusne jedi s paradižnikom najdete TUKAJ!