Krompir

Če ga bomo pravilno skladiščili, ga bomo imeli zdravega na voljo vso zimo. (Foto: Thinkstock)

Krompir pomeni pomemben delež v kmetijski pridelavi in prehrani ljudi. Je pomemben vir energije; vsebuje nekaj manj kot 20 odstotkov ogljikovih hidratov v obliki škroba in celuloze. Surovega škroba naše telo ne more prebaviti, zato moramo krompir pred zaužitjem toplotno obdelati (skuhati, speči, ocvreti ...). Delež vode je visok – pri nekaterih sortah tudi do 80 odstotkov. Krompir vsebuje vitamine B1, B2, B6, K, C, folno kislino in niacin ter številne minerale: kalij, kalcij, železo, magnezij in fosfor.

Pomembno je, da skladiščimo le fiziološko zrel in zdrav krompir.

Krompir so v Evropo prinesli iz Južne Amerike, natančneje iz Čila in Peruja. Zaradi pazljive in dosledne pridelave poznamo približno 3000 vrst krompirja, ki nas vse leto razveseljujejo s pahljačo različnih jedi in okusov. Preverite, kateri so še pozitivni učinki krompirja na naše zdravje!

Ravno jesen je tista, ko se nas večina razveseli krompirja, čeprav je v trgovskih centrih na voljo vse leto. Pred zimo, ko si tudi sicer pripravljamo ozimnico, med drugim poskrbimo, da bomo imeli krompir na zalogi. Skladiščenje krompirja se morda na ’prvo žogo’ ne zdi ravno zahtevno, a če nismo dosledni, bo krompir hitro začel kaliti ali pa ga bo prizadela kakšna bolezen.

Pečen krompir s kremnim sirčkom in slanino

Iz krompirja lahko pripravimo številne okusne jedi. (Foto: Profimedia)

Kaj moramo vedeti pred skladiščenjem?

Za daljše obdobje skladiščenja je priporočljivo izbrati srednje pozne in pozne sorte; rane in srednje sorte namreč zelo hitro kalijo. Pomembno je tudi, da skladiščimo fiziološko zrel krompir, ki ni okužen z glivičnimi ali bakterijskimi boleznimi, prav tako ne sme biti poškodovan. Na kakovost skladiščenja vplivajo tudi vsi postopki med rastjo, a če krompirja ne pridelujemo sami, na to nimamo vpliva.

Prostor, v katerem bomo hranili jedilni krompir, mora biti hladen. Klet je idealna, tudi zato, ker se zračna vlaga tam najbolj približa absolutni. Če je prostor preveč suh, bo krompir kmalu začel veneti. Najprimernejša temperatura je od 5 do 6 ˚C, če pade pod 4 ˚C, se začne škrob v gomoljih spreminjati v sladkor in krompir postane sladkast. Zgodi pa se tudi obratno; sladkorji iz krompirja, ki je bil v preveč hladnem prostoru, se v nekaj dneh na sobni temperaturi znova spremenijo v škrob. Poleg idealne temperature in vlažnosti mora biti prostor tudi dovolj velik. Če krompir skladiščimo v gajbicah, lahko na 1 m3 skladiščnega prostora računamo s 500 do 530 kg/m3, za razsut krompir pa potrebujemo 1,5 m3 prostora, pri čemer moramo vedeti, da 1 m3 krompirja tehta 650 do 700 kg. Ne smemo pozabiti niti na pretok zraka v kleti in higieno. Po nasvetih številnih strokovnjakov lahko stene v kleti vsako leto razkužimo z apnenim beležem, s čimer omejimo prisot­nost mikroorganizmov, ki pospešujejo procese razpadanja.

Kaljenje in bolezni krompirja

Če krompir hranimo pri temperaturi 4 °C, jedilni krompir do novega leta naj ne bi kalil, zato ni potrebe po sredstvih za preprečevanje kaljenja. Lahko pa vendarle uporabimo posebno prašivo, a pazimo, da ga ne posipamo po semenskem krompirju, tega hranimo v ločenih posodah.

Pri skladiščenju krompirja se poleg kaljenja lahko pojavijo številne skladiščne bolezni in napake. Te se običajno ne pojavijo posamično, ampak jih zasledimo v različnih kombinacijah. Med napakami zasledimo poškodbe gomoljev pod površino, poškodbe zaradi pritiskov in venenje gomoljev.
Med boleznimi gnitja je najpogostejša krompirjeva plesen, ki ni ravno tipična skladiščna bolezen, vendar ob močnih okužbah gomoljev na vrtu lahko povzroči velike izgube pridelka že na vrtu in pozneje v skladišču.

Seveda ne moremo pričakovati, da bo po nekaj tednih ali celo mesecih skladiščenja, čeprav se do potankosti držimo vseh pravil, krompir enako kakovosten kot pred skladiščenjem, a kljub temu bo zelo dobrodošel v zimskih mesecih.

Preverite nekaj okusnih receptov s krompirjem.