V galeriji si lahko ogledate postopek vgradnje temeljne blazine SEISMIC v praksi!

V zadnjem desetletju so pasivne, nizkoenergijske in še bolj varčne hiše skoraj popolnoma zasenčile klasično gradnjo. Dolgoročno imajo namreč izjemno pozitivne finančne učinke, saj zmanjšajo porabo energije za ogrevanje. Na trgu se pasivne hiše, katerih koncept je razvil dr. Wolfgang Feist, ki je v Darmstadtu v bližini Frankfurta leta 1991 postavil pilotni objekt, pojavljajo od leta 1998. Ker jo narekuje zaveza k čim nižji porabi energije, zahteva gradnja nizkoenergijskih hiš veliko znanja in natančnosti. Vsi se pri tem zelo dobro zavedamo, da je bistvenega pomena izolacija ter da za kvaliteten neprekinjen toplotni ovoj pasovne temelje, ki so do sedaj predstavljali klasičen del gradnje, lahko nadomestimo s temeljno ploščo, ki jo vlijemo na predhodno vgrajeno toplotno izolacijo.

Veliko pa je takih, ki niso pozorni na dejstvo, da prosto položeni sloji izolacij, hidroizolacij tesnilne folije ter nanjo ulite betonske plošče lahko v fazi potresa povzročijo nekontrolirane pomike stavbe, saj so vsi sloji med seboj drseči. Tu pride tudi do nevarnosti zdrobljenja cevnih inštalacij, na primer kanalizacijskih cevi, kar je še najmanj, pa vendar gre za izredno neugodno zadevo za sanacijo.

Slovenija je v celoti potresno ogrožena

Ko se torej odločamo za gradnjo nove hiše, je pametno razmisliti tudi o najbolj učinkoviti zaščiti proti potresom. Slovenija je namreč v celoti opredeljena kot potresno ogrožena, saj leži med evrazijsko in afriško tektonsko ploščo; afriška z juga pritiska na evrazijsko na severu, zato se na območju Slovenije ustvarjajo napetosti. Letno seizmološki inštrumenti zabeležijo nekaj 1.000 potresov, med katerimi je od 30 do 50 takih, ki jih prebivalci čutimo. Če povzamemo, čutimo tresenje tal pri nas vsaj enkrat tedensko, v povprečju pa imamo vsakih pet let še potres, ki povzroči gmotno škodo. Najbolj aktivna tla so na Idrijskem in Tolminskem, sledijo ljubljansko, krško in brežiško območje, lahko pa seveda potresi nastajajo tudi povsod drugje. Četudi je naš objekt potres poškodoval le toliko, da so vidne razpoke, je to resnično veliko bolj nevarno, kot je videti na prvi pogled.

FIBRAN NORD, SEISMIC temeljna blazina

Prva grajena hiša v Sloveniji (celo na svetu) na SEISMIC temeljni blazini se nahaja v Ljubljani. (Foto: Arhiv proizvajalca)

Posebno pozornost je potrebno nameniti temeljem

Gradnja objektov na seizmičnih območjih tako poteka na podlagi zakonskih predpisov in tehničnih normativov, katerih sestavni del je tudi seizmološka karta. Stavbe morajo biti mehansko odporne in stabilne ves čas svoje življenjske dobe, s tem pa se omeji ogroženost ljudi, živali in premoženja v objektih ter njihovi neposredni okolici. Če želimo zmanjšati posledice morebitnih potresov je nujno upoštevati predpise o varni potresni gradnji. Vzrokov za poškodbo objektov v primeru potresa je več, eden bistvenih pa so vsekakor neustrezni temelji. Kot vemo, niso trdni temelji izrednega pomena le pri gradnji, ampak tudi v vsakem poslu, zvezi ali kje drugje v zasebnem življenju.

Dejstvo, da se bodo v bodoče gradile le nizkoenergijske, pasivne in kasneje tudi skoraj ničenergijske hiše, pri zasnovi temeljev pomeni spremembo v temeljno ploščo, da se pod njo lahko po celotni površini podloži toplotna izolacija (pod pasovne temelje se namreč zaradi prevelike koncentrirane obremenitve ne sme); pri tovrstnih stavbah so namreč toplotne izgube skozi neizolirane ali slabo izolirane dele nedopustne.

Gradnja na toplotno izolirani temeljni plošči je v mnogih pogledih poenostavila in pocenila tako gradnjo kot tudi bivanje v nizkoenergijskem objektu. Novost se je izredno hitro uveljavila, hkrati pa se je pojavila nevarnost posploševanja pravil gradnje.

Težava je ta, da so se v Sloveniji pri gradnji preprosto ’kopirale’ rešitve iz potresno neogrožene Nemčije, brez preverjanja, saj so običajno kar sami izvajalci pasovne temelje spremenili v temeljno ploščo, ki je bila za njih mnogo cenejša, pa tudi sama izvedba je bila veliko enostavnejša. Zato je zelo pomembno, da se vsa obstoječa spoznanja dosledno upoštevajo, kajti temeljev, toplotne in hidroizolacije, pa tudi instalacij pod temeljno ploščo ne moremo popravljati.

Novost, ki prinaša morje prednosti

Da zaradi poenostavitev in posploševanja okoliščin ne bi prišlo do napak, je v Sloveniji, ki je kot rečeno v celoti opredeljena kot potresno bolj ali manj ogroženo območje, najpriporočljivejše izbrati enega od preverjenih sistemov temeljne blazine, ki upoštevajo vse lokalne posebnosti in posebnosti stavbe same. Res je, da se je temeljenje na temeljni plošči pričelo le zaradi nove zakonodaje o zahtevani izjemni energijski učinkovitosti stavb, vendar je inovacija temeljne blazine na potresno ogroženih območjih prinesla še kar nekaj dodatnih prednosti.

Temeljna blazina SEISMIC, ki so jo zasnovali v podjetju FIBRAN NORD, je nosilen toplotno izoliran temeljni konstrukcijski sklop, formiran tako, da pri določenem projektnem pospešku tal na lokaciji gradnje zagotovi stavbi, temeljeni na temeljni plošči, potresno varnost, poleg tega pa temeljne blazine določajo nivo toplotne zaščite ter optimalno zaščito pred vlago in talno vodo.

FIBRAN NORD, SEISMIC temeljna blazina

Previdno polaganje SEISMIC plošč na izredno lepljivo hidroizolacijsko podlago (hidroizolaciji se odstrani zaščita tik pred polaganjem toplotno izolacijskih plošč). (Foto: Arhiv proizvajalca)

Katere so prednosti temeljne blazine?

- Vsi sestavni deli (armirana betonska plošča, toplotna izolacija v enem ali dveh slojih in hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije) so med seboj spojeni tako, da v primeru potresnih sil delujejo kot celota, med njimi torej ne pride do sicer nedovoljenega zdrsa. Temeljna blazina delno zaduši potresne vplive in zmanjša njene učinke na stavbo. Stavbe so različnih gabaritov, različnih materialov in različnih konstrukcij, nanje pa ’blazina’ različno vpliva in obratno.

- Sestavni del  temeljne blazine SEISMIC je poleg posebne toplotne izolacije zahtevanih tlačnih trdnosti (odločitev statika) tudi posebna dvostransko samolepilna hidroizolacija z dvojno vlogo. Kot prvo ohranja sloje nad njo (betonsko ploščo in toplotno izolacijo) popolnoma suhe in s tem ohranja tudi energetsko učinkovitost stavbe tudi v primeru podtalnice ali deževnih dni, kot drugo pa povsem spoji dva sloja toplotne izolacije.

- Osnovni sestavni del temeljne blazine je  toplotna izolacija SEISMIC, ki je lahko vgrajena enoslojno, do debeline 20 cm, ali pa dvoslojno (zakonska tehnična omejitev na max 2 x 12 cm). Tlačne trdnosti le-teh določi statik.

- Toplotne izolacije, ki se uporabljajo pod temeljno ploščo, imajo omejitve glede vodovpojnosti, saj le tako lahko zagotovimo energijsko učinkovitost stavbe, zaradi česar so se sploh lotili temeljenja na temeljni plošči. Pri temeljni blazini je dolgotrajna vpojnost na difuzijsko navlaževanje omejena na en volumski procent, pri popotni dolgotrajni potopitvi pa na 0,7 volumski procent, kar pomeni najvišje zahteve.

- Največja prednost izuma je seveda njegova praktičnost in majhne, a pomembne spremembe glede na enakovrstno temeljenje na potresno neogroženih območjih, hkrati pa kljub novim komponentam kot sistem v celoti ohranja enako ceno. Če bi bil to izum, ki bi prišel iz tujine, bi bila cena neprimerno višja, saj ima za investitorja izredno veliko dodano vrednost zaradi varnosti.

Da bo torej vaša hiša stala na trdnih temeljih in se boste v njej počutili varne tudi na najbolj potresno ogroženih območjih, izberite rešitev, ki vam bo v vseh pogledih dobro služila vse življenje.