Prefa, Slovenj Gradec, hiša

(Foto: Prefa)

O načrtovanju, izbiri materialov in iskanju rešitev smo se pogovarjali z arhitektom Matejem Gašperičem iz Biroja Gašperič, ki objekt v bližini Slovenj Gradca za začetek povzame z opisom: "S konstrukcijskega vidika objekt zaznamuje masivni dvoetažni zid, ki služi kot centralni podpornik strešne konstrukcije in tako inovativno razbremenjuje premostitev do 17 metrov širokih razpetin. Kompozicijo volumnov dopolnjuje skladno oblikovan servisni objekt, ki zaključuje intimno dvorišče."

Najprej nas je zanimalo, kaj je na objektu tako posebnega, da si zasluži posebno predstavitev.

Gospod Gašperič poudarja, da je objekt edinstven kot celota, saj zasnove ni narekovala lokalna arhitekturna tipologija, ki je v okolici zelo nehomogena, temveč sama urbanistična situacija, konfiguracija terena in specifične želje naročnikov, ki sta si, kot že rečeno, želela neposrednega dostopa v bivalno etažo in ravno, intimno dvorišče. Kar se ne sliši nič nenavadnega, dokler ne izvemo, da je to dvorišče postavljeno na breg.

Prefa, Slovenj Gradec, hiša

(Foto: Prefa)

Ker se včasih ne da ustreči vsem željam in je treba sklepati kompromise, smo bili radovedni, katere arhitekturne zahteve so bile izvedene.

 Izvedeli pa smo, da je končna arhitekturna rešitev tokrat prav zares ugodila vsem željam: "Bivalni prostori so v pritličju in se po celotni dolžini objekta odpirajo na intimno ravno dvorišče. Dovoz v garažo je na nivoju cestišča, medtem ko je peš dostop urejen prek dinamično oblikovanega zunanjega stopnišča. To nas pripelje do poglobljenega atrija in glavnega vhoda, ki mu dvonivojski stekleni volumen zagotavlja dovolj dnevne svetlobe, da ne deluje utesnjeno."
 
Kljub navdušenju ostajamo skeptični in previdno povprašamo, kakšni so bili izzivi pri izvedbi strehe oziroma fasade.

Gospod Gašperič se najprej pošali, če mislimo še na kaj drugega, kot na izzive z občino in upravno enoto, nato pa povsem resno razloži, da je položna enokapna streha do določene mere narekovala izbor kritine. Druga zahteva pa je bila arhitektonske narave, "saj sem si želel, da se kritina preko slemena potegne naprej v vertikalno fasado in s tem simbolično ščiti objekt pred javnim delom, cesto, ipd.“ Iz nabora možnih materialov je bila tako znova izbrana PREFA kot optimalna rešitev, ki je na zadovoljstvo vseh vnovič odigrala svojo vrhunsko vlogo in suvereno odgovorila vsem tehničnim in arhitekturnim zahtevam in vprašanjem.

Kako pa so se izkazali naši PREFA strokovni sodelavci?

"Na podlagi razmisleka o možnih materialih za streho in severno fasado sem PREFO kot preferenčno kritino predlagal sam, naročnika pa sta jo potrdila," uvodoma odgovor s prejšnjo točko poveže Matej Gašperič, nato pa doda, da je do sodelovanja s strokovnjaki PREFE prišlo v fazi priprave izvedbenih delavniških načrtov s podjetjem Ekoart, kjer je bilo potrebno rešiti detajle prehoda iz poševnine v vertikalo, prezračevanje, itd. Naj dodamo, da je bil naš svetovalec, ki je sodeloval pri projektu, tokrat Primož Mubi. Slednji nam je potrdil, da je razporeditev prostorov v hiši nenavadna samo na prvi pogled. Po eni strani je garaža res v isti etaži kot otroški trakt, spalnica, kopalnica in garderoba, a je zato celotna spodnja etaža namenjena svobodnemu bivanju, bivanju z veliko začetnico.
 
Še kakšna zanimivost, preden se posvetimo občudovanju fotografij?

"Omeniti moramo še trimetrski napušč na južni strani, ki ima istočasno funkcijo senčenja, ob enem pa se pod njim vzpostavi tudi glavna pokrita terasa. Ta napušč, ki mu nasproti stoji komplementarno oblikovana vrtna lopa, je tudi ena glavnih razpoznavnih likovnih značilnosti objekta," za konec pove gospod Gašperič.

Prefa, Slovenj Gradec, hiša

(Foto: Prefa)

Prefa, Slovenj Gradec, hiša

(Foto: Prefa)

Prefa, Slovenj Gradec, hiša

(Foto: Prefa)

Prefa, Slovenj Gradec, hiša

(Foto: Prefa)

Prefa, Slovenj Gradec, hiša

(Foto: Prefa)