Ko se odločimo za prenovo stanovanja, je to zato, da celoten bivalni prostor čim bolj prilagodimo svojim potrebam. Velikokrat to vključuje tudi malo bolj radikalne posege, kot so rušitve ali prestavljanje posameznih zidov, ali zaradi funkcionalnosti, odprtosti ali osvetljenosti prostorov. Pri tem pa je treba biti pozoren, da ne ogrozimo zmanjšanja varnosti konstrukcije. 

hiša

Katera stena je nosilna in katera predelna? 

Katera stena je primerna za rušitev in katera ne, je razvidno iz arhitekturnega načrta objekta, najbolj podrobne informacije boste našli v tlorisih in prerezih projekta za izvedbo (PZI). V osnovi sicer velja, da so nenosilne stene za rušenje neproblematične, saj s statičnega vidika niso predvidene za prevzemanje kakršnihkoli obtežb. Za nenosilne stene štejemo tiste, katerih debelina naj ne bi presegala 15 cm neto debeline oziroma 10 cm brez ometa. Dandanes so to večinoma suhomontažne predelne stene iz mavčno kartonskih plošč z vmesnim izolativnim slojem ali stene iz porobetona, zato tudi sama demontaža ni tako zahtevna.  

V določenih starejših večstanovanjskih stavbah (zgrajenih pred drugo svetovno vojno) je treba posebno pozornost posvetiti tudi opečnatim stenam, ki bi jih glede na debelino lahko uvrstili med predelne, a to v resnici  niso. Govorimo o veznih zidovih, ki so grajeni v prečni smeri in ne prenašajo vertikalnih obtežb. Če nimajo svojega temelja, so zidani na debelejšem zidu v kleti ali pritličju in zvezno potekajo vse do vrha stavbe. Čeprav ne 'nosijo' stropov in so ravno zaradi tega tudi tanjših dimenzij (od 12 do 15 cm brez ometa), je njihova vloga zelo pomembna, ko se zgodi potres. Tovrstne stavbe imajo namreč malo debelejših nosilnih zidov v prečni smeri in so vezne stene tiste, ki prispevajo večino odpornosti proti potresu. Igrajo tudi pomembno vlogo pri stabilnosti zidane konstrukcije, saj so spojeni z glavnimi vzdolžnimi zidovi, z njihovo popolno odstranitvijo pa bi lahko resno ogrozili varnost.

gradbena dela

(Foto: iStock)

Nosilne stene so tiste, ki so pravilno razporejene v tlorisu in zvezno potekajo od temeljev do vrha stavbe. To lastnost zagotovimo že pri gradnji, treba pa jo je ohranjati vso življenjsko dobo same stavbe. Nosilni zidovi so lahko armiranobetonski. Ti so praviloma debeli 10 ali več cm in veljajo za izredno toge – torej stabilne. Posledično so vodoravni pomiki pri potresih manjši. Če gre pri objektu za gradnjo iz zidakov (kamnitih, opečnatih, porobetonskih ... ), je stena praviloma debela 19 ali več cm, vzdolž stikov med zidovi pa potekajo vertikalne armiranobetonske vezi oz. horizontalne med stikom zidov in stropne konstrukcije.

gradbena dela

(Foto: iStock)

V prvi vrsti je pred posegom treba torej vedeti, kdaj gre za nosilno steno.

► Nova gradbena zakonodaja: to so novosti

Pogosti posegi 

Najpogostejši posegi v nosilne dele konstrukcije so utori za namestitev inštalacij, niše, odstranitve delov nosilnih sten ali dodatni preboji za na primer nova vrata. Treba se je zavedati, da te spremembe konstrukcijo oslabijo, saj jo preoblikujejo in posledično vplivajo na sposobnost prevzemanja obtežb. 

Za vse dileme v zvezi s posegi v nosilne elemente je obvezno posvetovanje s strokovnjakom za gradbene konstrukcije, v tem primeru s statikom. Ta bo kraju samem preveril situacijo, presodil, kateri deli so primerni za preoblikovanje, in predvidel smiselne rešitve. Glede na to bo pripravil vso potrebno dokumentacijo, vključno s statičnim izračunom, na podlagi katerega je pozneje izdano gradbeno dovoljenje. 

Tudi ko govorimo o prenovi posamezne stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, je treba za kakršnakoli preoblikovanja nosilne konstrukcije pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker gre za poseganje v skupno lastnino, je obvezno tudi soglasje drugih lastnikov. Kar pa je v praksi, roko na srce, kar težko izvedljivo. 

► Tako do gradbenega dovoljenja