hiša

Z izborom ustrezno debele toplotne izolacije in z natančno izvedbo te lahko občutno prihranimo pri vsakoletnih stroških ogrevanja.

Izolativni sloj objekta je tisti sloj, ki zagotavlja optimalno bivalno ugodje, vključujoč temperaturo in vlažnost zraka. Pozimi ščiti pred prevelikimi toplotnimi izgubami, poleti pa pred pregrevanjem zraka v prostoru. S kakovostno izbiro toplotne izolacije, zadostno debelino in profesionalno izvedbo toplotnoizolativnega sistema občutno izboljšamo energetsko učinkovitost zgradbe, torej znižamo tudi vsakoletne stroške ogrevanja. 

Preberite še: Fasada: kaj je zares pomembno? 

Kdaj je priporočljivo izbrati notranjo toplotno izolacijo in kdaj zunanjo? 

Ko govorimo o notranji toplotni izolaciji zunanjih sten, se ta izvaja v primeru, da na zunanjo stran stavbnega ovoja ni mogoče posegati oziroma ga kakorkoli debeliti ali spreminjati. Govorimo predvsem o prenovah starejših zgradb, ki so spomeniško zaščitene, ali oblikovno kompleksnejših fasadah, pri katerih je edina možnost za izboljšanje toplotne zaščite prav izvedba toplotne izolacije na notranji strani oboda. Tovrstne rešitve uporabimo tudi v primeru, ko želimo dodatno izolirati le določen prostor znotraj objekta in zaradi narave posega zunanja izolacija ni smiselna ali ko gre denimo za obnovo posameznih stanovanjskih enot v večstanovanjskih zgradbah. Pri tem se je treba zavedati, da se bo prostor sorazmerno z debelino izolativnega sloja tudi zmanjševal in tudi pri zaključnih delih bo seznam kar dolg. Treba bo namreč na novo izvesti zaključne sloje zidov, najsi bodo mavčnokartonski ali ometani, debelini izoliranih zidov prilagoditi okenske police (po izvedbi izolacije obstoječe postanejo prekratke) in podboje vrat, skratka, prilagoditi posamezne elemente novemu notranjemu ovoju. 

Pomembno je, da je izolativni sloj nameščen kontinuirano po celotni površini prostora, saj se bomo le tako izognili toplotnim mostovom, ki lahko nastanejo ob prekinitvah. Pozorni moramo biti tudi na prehod vlage – za uravnoteženo prehajanje je namreč pomembna kakovostna izvedba parne zapore pri paroprepustnih toplotnih izolacijah, kot je mineralna volna. 

Preberite še: Gradbena zakonodaja: da ne boste ostali pred lastnimi vrati!

Zunanji izolacijski sistemi 

toplotna izolacija

Mineralna volna velja za enega najpogostejših toplotnoizolativnih materialov. (Foto: Pixabay)

Gradnja hiše

Izvedba izolacije na zunanji strani obodnih sten objekta. (Foto: iStock)

Najbolj priporočljiva je izbira izolacijskih sistemov, ki so izvedljivi na zunanjih (hladnih) obodnih stenah objekta. Glede preprečevanja toplotnih mostov je to vsekakor najboljša izbira, zagotavlja pa tudi večjo akumulacijo toplote pozimi in hladu poleti. Seveda sta pri izvedbi potrebna natančnost in izbor kakovostnih izolacijskih materialov. Le tako bo izolativni sloj objekta služil svojemu namenu, poskrbel za bivalno ugodje in na neki način tudi ščitil konstrukcijo same zgradbe pred neugodnimi vplivi iz okolja . Najpogosteje sta za izolacijo masivnih zunanjih sten na zunanji strani v uporabi ekspandiran polistiren v ploščah (EPS) ali kamena volna, ki je prav tako na voljo v obliki plošč ali lamel. Pri lahki gradnji pa uporabljamo izolacijska polnila, kot so celulozni ali lesni kosmiči, kamena ali steklena volna (lahko celo ovčja volna) ali lesene vlaknene plošče. Plasti, ki si v osnovi sledijo proti zunanjosti, ko govorimo o zunanjih toplotnoizolacijskih sistemih, so: zid, sloj toplotne izolacije, izbran fasadni sistem. Če gre za prezračevano fasado, pa je med toplotno izolacijo in fasadnim slojem še vsaj štiri centimetrski zračni sloj. 

Posamezne zahteve, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju sestave zunanjih sten, so podrobneje predstavljene v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah