Prazni javni prostori pogosto prispevajo k degradiranju širše okolice, medtem ko jo začasna raba le-to oživlja in ji vsestransko vrača vrednost. Tudi na sončni strani Alp se mladi kolektivi vse bolj poslužujejo oživljanja zapuščenih območij, ki jim s svojo kreativnostjo in željo po kvalitetnemu kulturno umetniškemu programu znova vdihnejo dušo in s številnimi spremljevalnimi aktivnostmi dvigujejo kulturno prakso na širšem območju.

Jana Seliškar

Ustanovni članici Jana Seliškar (levo) in Nataša Druškovič (desno). (Foto: Andraž Muljavec)

Tako v tujini kot v slovenski prestolnici imamo že kar nekaj primerov dobre prakse, ki uspešno združujejo številne mlade ustvarjalce, nudijo pa tudi kakovosten program za tiste, ki bi si to želeli nekoč postati. Pred dvema mesecema je nova kulturno ustvarjalna platforma zaživela tudi v Kranju, v Hiši na koncu tunela, ki deluje pod okriljem Zavoda za kulturo, umetnost in kulinariko Bonvivan.

Pod dotičnim imenom sta združila moči kiparka in ustvarjalka torbic Jana Seliškar ter Borut Golob, ki je sicer pisatelj in novinar, a tudi strasten kulinarik. Kasneje se jima je pridružila še slikarka in oblikovalka nakita Nataša Druškovič in skupaj so se podali na ustvarjalno popotovanje. Pri vsakem novem začetku je poleg velike mere optimizma in poguma potrebno tudi precej veliko dela. Nič drugače se projekta ni lotila marljiva trojica. "Avgusta lani sva z Borutom ustanovila Zavod Bonvivan. Kot že ime samo pove, gre za dejavnosti, ki pristojijo dobremu življenju. Začelo se je z idejo o kulinarični ponudbi, združeno z mojim že vpeljanim oblikovalskim poslom. Ustvarila sva blagovno znamko 'Norman Bites!', ki poleg odličnih čili namazov začinja sceno s ponudbo jedi na prireditvah. Ko se nama je jeseni pridružila še Nataša, je vse nastalo nekako spontano. Najeli smo poslovni prostor in dobre tri mesece sami 'gradili' Hišo – tako idejno kot fizično. Ker sredstev za opremljanje nismo imeli, oziroma zelo malo, smo z lastnim delom in idejami opremili prav prijeten in funkcionalen prostorček," je o skupnem začetku spregovorila Jana Seliškar.

Hiša na koncu tunela - 4

Tunel, skozi katerega dostopamo do Hiše, je imel veliko vlogo tudi pri izbiri imena. (Foto: Facebook)

Zgodbo, ki se skriva za nenavadnim imenom, razloži s hudomušnim nasmehom: "Nasploh sem čarodej za kreiranje raznovrstnih zabavnih skovank. Iz 'luč na koncu tunela', kot prispodobe za potencialno svetlo prihodnost na področju kulturnega in družabnega področja v Kranju, je nastala Hiša na koncu tunela. Z imenom smo označili tako lokacijo in dobili slogan: Ni luč, na koncu tunela je Hiša." 

A uresničevanje zastavljenih ciljev in realizacija kreativnih idej, ki mestu dodajo vrednost, v večini primerov ni lahko. Velikokrat dobri projekti naletijo na gluha ušesa, ko pride na vrsto morebitno sofinanciranje, rado pa se zaplete tudi pri dragih in vse prej kot hitrih birokratskih postopkih, kot so pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za delovanje. Na podobne ovire je naletel tudi kranjski kolektiv, a se jim je vztrajnost na koncu obrestovala. Občina za ekonomsko oživitev degradiranih območij z določenimi dejavnostmi nameni finančno podporo in v sklopu revitalizacije starega Kranja je na razpisu sredstva pridobil tudi Zavod Bonvivan. "Jaz sem že prej na dotični lokaciji najemala del poslovnih prostorov za atelje. Ko smo izvedeli za možnost subvencioniranja pritličnih poslovnih prostorov v mestnem jedru Kranja, smo se odločili, da poskusimo. Subvencijo smo dobili, kar nam je vsekakor v veliko pomoč. Prostori so bili obnovljeni že 12 let nazaj, a do naše vselitve ni bilo nobenih dolgotrajnih najemnikov. Verjetno prav zaradi lokacije 'na koncu tunela', ker ni ravno primerna za trgovinsko dejavnost. Nas pa to seveda ni prestrašilo, ker verjamemo, da bomo s kvalitetno in raznoliko ponudbo ter predvsem z vztrajnostjo uspeli prepričati ljudi, da stopijo v tunel."

Hiša na koncu tunela - 2

Hišo je trojica spremenila v funkcionalen prostor po lastnih idejah. (Foto: Facebook)

Sredi septembra preteklega leta so tako končno prevzeli prostore v starem mestnem jedru. "Od tu naprej je šlo za iznajdljivost, delo in še več iznajdljivosti in dela. Precej pohištva smo dobili od znancev, mize sva z Natašo izdelali sami. Vsi trije smo ročno spretni, kar je za tak projekt nujno potrebno."

V Hiši na koncu tunela od decembrske otvoritve naprej ponujajo številne kreativne aktivnosti, ki se jih lahko udeleži prav vsak. Mesečne tematske razstave, kot so oblikovalske in fotografske; različne delavnice in predavanja za vse starostne skupine, možnost najema delovne opreme ali prostora za različne aktivnosti, enkrat mesečno organizirajo kulinarične večere po vzoru pop up restavracij, odprta je tudi stalna trgovina z oblikovalskimi izdelki.

Po besedah Jane Seliškar je novo kulturno stičišče med prebivalci odlično sprejeto in  od takrat se različne dejavnosti v hiši vrstijo ena za drugo. "Vsaka spodbudna beseda nam daje energijo za delo vnaprej. Zavedamo se sicer, da nas čaka še precej dela, da bo Hiša zaživela, kot si želimo. Od začetka decembra smo spoznali veliko ustvarjalnih ljudi, ki so nam priskočili na pomoč, bodisi z idejami ali z lastnim angažmajem pri projektih."

Primiceva Julija broška

Julija skozi oči oblikovalke Martine Obid Mlakar. (Foto: osebni arhiv)

Nekaj prav posebnega nas v Hiši čaka že jutri, v četrtek, 4. februarja, ko bodo oblikovalci v sklopu kulturnega praznika razkrili mnogotere obraze Primičeve Julije. »Ob 18.00 odpiramo razstavo 'Prešernova muza skozi sodobne oblikovalske in fotografske interpretacije'. Krasen projekt, pri katerem je kar 40 sodelujočih. Odlični oblikovalci, fotografi, modeli, vizažisti in frizerji. Že sam proces v ozadju je zanimiv, tako da ne dvomim, da bo razstava zares vredna ogleda. Več pa ne izdam," je dejala Jana in nas povabila v njihovo družbo tudi na praznični ponedeljek, 8. februarja, ko se bodo Dr. Figu poklonili z ustvarjalno delavnico za najmlajše.

Kljub temu, da novo kulturno stičišče deluje šele dva meseca, ustanovna trojica v prihodnost zre z jasno začrtanimi cilji, ki bodo Kranj ponovno uvrstili na kulturni zemljevid. "Želimo slediti idejam, ki prihajajo naproti in obenem doseči rutino, da bo delo lažje. Smo na začetku, poskušamo se prilagajati, držati kvaliteto ter pri tem ostati inovativni." Želijo si sodelovanja ne samo s slovenskimi oblikovalci, ampak tudi s tujino, si s povezovanjem izmenjevati ideje in podpirati ustvarjalce, saj to predstavlja osnovo za razvoj in prepoznavnost na širšem območju. Z oživljanjem pozabljenega ohranjajo lokalne vrednote in izboljšujejo kulturno umetniško ponudbo. Odpirajo številne nove možnosti, ki prebivalstvo povežejo z mestom, zato "se ne bojte stopiti v tunel," presenetil vas bo.

Julija

V Hiši na koncu tunela bo v sklopu praznične prodajne razstave na ogled tudi fotografski prispevek Katje Jemec. (Foto: Katja Jemec)