Oskar Kogoj se je rodil novembra 1942 v Mirnu pri Novi Gorici. Po srednji šoli, ki jo je obiskoval v Ljubljani, so ga študijske poti vodile v Benetke, kjer je leta 1966 kot prvi Slovenec zaključil študij industrijskega oblikovanja.

Študijske, ustvarjalne in raziskovalne poti so ga kasneje vodile po vsej Evropi in tudi onkraj nje v Rusijo, na Japonsko, v Mehiko, v Indijo in drugam.

Zadnjih 15 let je ustvarjanje Oskarja Kogoja močno zaznamoval Sai Baba - indijski guru in duhovni učitelj.

Oskar Kogoj si je dom uredil na posestvu starih staršev v Mirnu, na katerem se je tudi rodil. Posestvo na eni strani zamejuje vrsta rdečih hiš, ki stojijo tesno ena ob drugi, na drugi strani ga zaključuje nabrežje reke Vipave.

Zeleno dvorišče, v katerem se drevesa in grmovnice dopolnjujejo s skrbno izbranimi kamni in kamnitimi skulpturami, Oskar in Tatjana Kogoj delita s svojimi otroki in vnuki. ''Vidite, mlado drevo raste s pomočjo starega'', je Kogoj pokazal na cvetoči grm, ki se je razbohotil ob stari grči na robu zelenega dvorišča.

Oskar Kogoj 4 - 6

Dvorišče Kogojevih (Foto: Miro Majcen)

Oskar Kogoj, ki danes poučuje na Univerzi v Novi Gorici, pravi, da svoje znanje z veseljem prenaša na mlajše generacije, tako kot je tudi on v mladosti hodil k velikim izvirom. Meni, da je moralna dolžnost tistih, ki so se v življenju česa naučili in ki so si pridobili izkušnje, da jih delijo z drugimi.

Med ubiranjem korakov je pokazal na Vipavo in čisto mimogrede omenil, da so tukaj čez vodile že stare antične poti. Le redki vedo, da se je svoj čas tukaj okoli sprehajal tudi Leonardo da Vinci. Poznavanje zgodovinskih plasti je osnova vsakega oblikovanja in je nasploh pomemben del ustvarjalnega procesa, je še dodal. Na primorskem vodnjaku so se v soncu svetlikali Kogojevi kozarci in Kogojevi steklenici, napolnjeni z izbranimi zelmi.

Pot od tam je vodila do njegovega ateljeja. V prostoru, ki kar kipi od ustvarjalne energije, so se pred nami zvrtinčile Kogojeve mojstrovine, ene dokončane, druge že nagrajene, tretje šele začete … V množici knjig, brošur, predmetov, spominov, ki skoraj do zadnjega napolnjujejo mojstrov atelje, je svoje mesto dobila tudi fotografija njegovih starih staršev.

''V tem prostoru je imela nona svoj čas kurnik'', se nasmehne Oskar Kogoj in začne pripoved o zlatem jajcu. Za vsako rečjo je stala obsežna pripoved, ki se je bodisi začela tukaj na tej posesti in se končala nekje na povsem drugem koncu sveta. Ali pa prav nasprotno je sem priromala od nekje povsem drugje, Oskar Kogoj pa ji je ''pritaknil'' nekaj slovenskih pomenov.

Oskar Kogoj 4 - 2

Oskar Kogoj pred vhodom v atelje. (Foto: Miro Majcen)

Prepričljivost in moč Kogojevih umetnin segata precej preko slovenskih meja, saj so bile te na ogled v številnih evropskih prestolnicah od Rima do Kopenhagna, ogledovali pa so si jih tudi na Japonskem, v Izraelu, Rusiji in drugod.

Njegova dela hrani več kot 100 muzejev in stalnih zbirk po vsem svetu. Umetnik Oskar Kogoj, akademik in profesor na Univerzi v Novi Gorici, je za svoje delo prejel že več kot 40 mednarodnih nagrad in priznanj.

Zaradi bogate pripovednosti in izjemnega izraza so Kogojevi izdelki uvrščeni med protokolarna darila slovenske države, ta z njimi počasti pomembne državne goste. Če omenimo samo najbolj sloveče prejemnike Kogojevih izdelkov – angleška kraljica Elizabeta II. je denimo prejela skulpturo Zlati lipicanec, ameriški predsednik Barack Obama plastiko Slovenski kraljevi konj – Lipicanec, papež Benedikt XVI. je prejel pokal Cesarica Barbara, posvečen Barbari Celjski. Visoki predstavniki držav so s Kogojevimi izdelki v svet ponesli tudi del slovenske kulture.

Obsežna zbirka Kogojevih izdelkov je na ogled v galeriji Oskarja Kogoja v Mirnu pri Novi Gorici, ki jo je umetnik uredil v obnovljeni materini hiši.

Oskar Kogoj 4 - 5

Ob zadnjih poplavah se je reka Vipava dvignila do te mere, da je poplavila tudi atelje slovenskega oblikovalca. (Foto: Miro Majcen)

Oskar Kogoj 4 - 4

Za vsakim izdelkom se skriva kopica zgodovinskih plasti. (Foto: Miro Majcen)