Lahko se seveda odločite, da listja ne boste grabili, in s tem ne bo prav nič narobe. Je namreč prava zakladnica hranilnih snovi, ki se po naravni poti vračajo nazaj v zemljo. Pred tem za črve in žuželke v hladnejših mesecih predstavlja dom ali zavetišče, brez katerega ne morejo preživeti. Prav ti pa so spomladi hrana za ptice in njihove mladiče.

Jesen

Na grablje lahko tudi pozabite. (Foto: Thinkstock)

Listje

Uporabite ga lahko na več načinov. (Foto: Profimedia)

Če vam je ljubši pogled na bolj urejen vrt, listje pustite ležati vsaj pod drevesi in grmovjem, saj je zanje izjemno dragoceno gnojilo. Pograbite pa listje pod hrastom, kostanjem in orehom, saj vsebnost tanina neugodno vpliva na rast rastlin okoli teh dreves. To listje tudi ni primerno za kompostiranje, kajti tanin upočasnjuje proces razgrajanja.

Manjše količine listja lahko odložite v posode za zbiranje bioloških odpadkov, odvoz večjih količin listja vam bodo komunalna podjetja računala posebej.

Najboljše gnojilo

Če se boste odločili za kompostiranje, boste prihranili stroške odvoza bioloških odpadkov, poleg tega boste imeli pri roki najboljše gnojilo za vse svoje rastline, zemlja bo zaradi njega bolj rahla in primernejša za rast korenin.

Kompostiranje lahko pospešite v posodi za hitro kompostiranje, listje mora biti ovenelo in narezano, dodati pa morate sredstvo za pospeševanje trohnenja. Narežete ga lahko z drobilnikom ali rezalnikom.

Najbolj primeren čas za zlaganje komposta je prav oktober. Prostor, ki naj bo senčen, torej med drevesi ali grmovjem, ogradimo z lesom, opeko ali žico, nato začnemo z zlaganjem organskih odpadkov. Začnemo z materialom, ki bo zagotovil drenažo, torej vejami, koruznico in podobnim, nadaljujemo s plastjo gospodinjskih odpadkov in odpadkov z vrta, plastjo gnoja in plastjo listja. Nato ponovimo, pri čemer naj bo vsaka plast debela 30 centimetrov, celoten kup pa naj v višino meri do 200 centimetrov, v nasprotnem primeru se lahko zaradi teže iztisne zrak in bo prišlo do gnitja. Na sredini naj bo kup nekoliko višji, pokriti ga moramo s koruznico, slamo ali smrečjem, da zagotovimo odtekanje vode in ga ohranjamo bolj suhega. Presuh ne sme biti, saj ne bo prišlo do razpadanja, če je masa preveč mokra, pa si pomagamo z dodajanjem časopisnega papirja, pepela, zemlje z domačega vrta ... Ob zlaganju komposta v maso na dveh višinah zapičimo dolge palice. S stresanjem le-teh kasneje poskrbimo za prezračevanje, s čimer preprečimo gnitje. Druga možnost je, da kup rahlo premešate z vilami.

Z listi v listnico

Večje količine listja, ki ga ne boste mogli kompostirati, oziroma ne sodijo v navaden kompostnik, pa preprosto nagrabite v jamo, ki ste jo predhodno izkopali v senčnem in vlažnem prostoru. Globoka naj bo 30 centimetrov, lahko jo ogradite, mora pa biti na odprtem, oziroma izpostavljena dežju. Listje prekrijte z vejami, da ga ne bo raznašalo. Poleti boste lahko listavko uporabili kot zastirko, čez dve leti pa bo listje povsem razpadlo in ga boste lahko uporabili na gredicah ali za presajanje sobnih rastlin.

igra na jesenskem vrtu

Presežek listja nagrabite na kup. (Foto: iStockphoto)

Naravna odeja

Z listjem lahko zaščitite rastline, ki so bolj občutljive na mraz, denimo sivko, jagode, grmovje jagodičja, vrtnice, ... Da ga ne bo raznašalo naokoli, ga obtežite z vejami iglavcev. Pri vrtnicah pred tem pozorno odstranite njihove odpadle liste, z njimi pa morebitne zametke glivičnih bolezni.

Če se želite izogniti zapleveljenju gredic, jih prekrijte z listjem, ki ga prav tako obtežite z vejami iglavcev. Na ta način boste preprečili erozijo, prst pa bo bolj rahla. Plast listja naj bo rahla in debela največ 3 centimetre. Spomladi bo zastirka pomagala ohranjati vlago in tako zagotavljala idealne pogoje za rast.

Listje

Prava dragocenost (Foto: Profimedia)