Benzen, ksilen, formaldehid in amonijak so le nekatere izmed kemičnih spojin, ki se nahajajo v izdelkih vse okrog nas in imajo določene negativne učinke na splošno počutje. Benzen se na primer v manjših količinah uporablja za proizvodnjo barvil, lepil, detergentov in nekaterih zdravil, ksilen najdemo kot eno od sestavin črnila, gume in lepil za izdelavo usnjene galanterije, formaldehid se uporablja za izdelavo izolacijskih materialov in nekaterih lepil, amonijak je povečini v uporabi za proizvajanje umetnih gnojil, najdemo pa ga tudi v nekaterih gospodinjskih čistilih. A koncentracijo škodljivih izpustov v naše bivalno okolje lahko uspešno znižujemo z uporabno določenih okrasnih rastlin, ki vam jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. 

Čopasta zelenčica

Čopasta zelenčica (Foto: iStock)

Čopasta zelenčica (Chlorophytum comosum) je nenavadna lončnica, ozkih suličastih listov, po sredini razpolovljenih z belo progo. Nezahtevna za vzgojo in zmagovalka v boju s škodljivimi izpusti v prostoru, celo z ogljikovim monoksidom. Rada ima svetle prostore in zmerno zalivanje, ob pravilni oskrbi pa vam bo dolgo služila.

Spatifil (Spathyphyllum sp.) je sobna rastlina, ki odlično uspeva v polsenčnih prostorih, zato je primerna tudi za kopalnice, prostornejše hodnike ali poslovne prostore. Kar se tiče vzdrževanja, ni posebej zahtevna, v času cvetenja pa nas lahko razveseli tudi z zanimivimi belimi cvetovi. Učinkovito filtrira mnoge onesnaževalce zraka, od benzena, ksilena, formaldehida in celo amonijaka.

Bršljan

Bršljan (Foto: iStock)

Bršljan (Hedera) v prvi vrsti poznamo kot zunanjo ovijalko, a je kot okrasna rastlina primerna tudi za notranje prostore. Odlično uspeva na senčnih in polsenčnih mestih. Lahko jo postavimo tudi na višje police v stanovanju ali v viseč cvetlični lonec, saj se razrašča v snopih navzdol. Zelo dobro očisti zrak v slabo izoliranih prostorih, zasičen s sporami, ki jih proizvajajo plesni.

Tudi taščin jezik ali bajonetka (Sansevieria trifasciata) je izredno primerna rastlina za kopalnico, saj ima poleg očiščevalnega učinka rada vlago in senčne prostore. Učinkovito filtrira predvsem formaldehide, ki se nahajajo v izdelkih za osebno nego. Kot zanimivost naj dodamo, da je ime bajonetka dobila zaradi suličasto oblikovanih podolgovatih listov podobnih bodalu, katerih konice nas lahko dejansko zbodejo.

Zmajevka (Dracaena) sicer izvira iz tropskih in subtropskih predelov Azije, kjer uspeva kot drevo, pri nas pa jo vzgajamo kot sobno rastlino v loncih. Poznamo več deset vrst zmajevk, ki se razlikujejo glede na barvo, obliko in velikost listov. Pri vzgoji moramo paziti le, da ima rastlina vlažno zemljo, ki pa ne sme biti premokra. Zaradi drevesaste razraščenosti se odlično poda dnevnim prostorom, iz ozračja pa filtrira predvsem benzen, ksilen in trikloroetilen.

Prav posebni sta lončnici aloja (Aloe vera) in orhideja (Phalaenopsis sp.), ki imata poleg atraktivnega izgleda še eno skupno točko: obe kisik skozi listne reže sproščata ponoči, zato je priporočljivo, da jih umestimo v spalne prostore. Tako bomo izboljšali kvaliteto našega splanca. Dokazano je, da aloja v prostoru odpravlja celo negative vibracije. Podobno velja za orhidejo, ki pa jo zaradi atraktivnih cvetov večinoma vzgajamo v dnevnih prostorih.

Orhideja

Orhideja (Foto: iStock)