Zimske buče

(Foto: Thinkstock)

Velika okrogla buča je veliko več kot le okras ali zabaven način praznovanja noči čarovnic. Njihovi bogati oranžni ali rumeni plodovi že od nekdaj simbolizirajo plodnost, bogastvo in veselje do življenja.

Prave požrešnice

Bučke in buče na prosto sejemo v mesecu maju, izbiramo pa bogato zemljo. Najbolje je, da rastejo v bližini komposta, oziroma da zemljo gnojimo z dobro uležanim hlevskim gnojem. Buče veljajo za prave požrešnice, saj potrebujejo bogato zemljo, prav tako pa za obilen pridelek potrebujejo veliko namakanja.

Dobro se bodo počutile blizu vseh vrtnin, najboljše sosede pa jim predstavljajo bazilika, čebula, fižol, paradižnik, črna redkev, redkvica, solata in meta.

Hokaido buča

(Foto: Thinkstock)

Zastirka za čiste plodove in vlažno zemljo

Buče, ki rasejo v bližini komposta ali kar na njem, bodo bogato rodile, njihove plodove pa lahko zaščitite z naravno zastirko. Ta bo preprečevala izsuševanje zemlje, poleg tega pa bodo velike buče ostale čiste, če jih boste podložili s slamo ali drugo naravno zastirko. Ker potrebujejo veliko sonca, vlage in s hranili bogato zemljo, vam bodo najbolj hvaležne, če kot zastirko uporabite preperel kompost.

V primeru, da v bližini naših jedilnih buč rasejo tudi okrasne bučke, semena ne pobiramo. Nekatere med njimi namreč vsebujejo strupen alkaloid, ki povzroča prebavne motnje in je nevaren za zdravje.

Nekatere skladiščimo vso zimo

Majhne zelene bučke (cukini) bodo prve rodile že sredi poletja. Njihove plodove obiramo redno, saj bomo tako spodbudili njihovo rast. Najboljše so, ko so velike med 10 in 15 centimetri, za pravo poslastico pa veljajo tiste, v katerih so še ostanki cveta. Bučke, kot sta sorti patišon in cukini, se od zimskih buč razlikujejo predvsem v tem, da niso primerne za skladiščenje.

Velike sorte zimskih oziroma jedilnih buč bomo najbolj uspešno skladiščili, če jim bomo pustili, da na vrtu „odležijo“ in tako do konca dozorijo. Buče, kot je recimo muškatna, ki zrasejo tudi do neverjetnih 25 kilogramov, lahko tako skladiščimo vso zimo.

Načinov priprave je nešteto …

Buče s svojim nevtralnim okusom omogočajo nešteto možnosti priprave, nekatere pa so s svojim sladkim mesom, ki včasih po okusu spominja na lešnike ali orehe, postale prava kulinarična specialiteta. Tudi v slovenski kuhinji je mogoče najti veliko načinov njihove priprave: od cvrtja cvetov in plodov, polnjenja, pečenja v pečici, do vlaganja v obliki džemov in kompotov.

Tudi načinov, kako jih spraviti v ozimnico, je veliko. Lahko jih zamrznemo v obliki juhe ali v koščkih, jih vložimo kot marmelado, nekatere med njimi, kot je recimo sorta patišon, pa vložimo na enak način kot kisle kumarice.

Koristi za zdravje

Buče s svojo visoko vsebnostjo hranil veljajo za izjemno zdravo hrano. Nekateri na njih gledajo kot na pravo zdravilo, saj naj bi njihovo uživanje koristilo kot preventiva pred boleznimi srca, varovale naj bi pred rakom, ker so lahko prebavljive, pa naj bi bile primerne tudi za tiste s težavami s prebavo.

Strokovnjaki jih zaradi njihovih z vlakninami, minerali in vitamini bogatih plodov uvrščajo med živila, ki zagotavljajo zdravo življenje.

Buče

(Foto: iStock)