Kutina

(Foto: iStockphoto)

Kutina je starodavno sadno drevo in izvira iz Kavkaza, Turkestana in Male Azije, od tam pa se je razširila tudi drugod po svetu. Danes jo gojijo po celi Evropi. Starim Grkom in Rimljanom so kutine predstavljale simbol sreče, ljubezni in zvestobe, Rimljani so jo uporabljali celo za izdelovanje parfumov. V antiki so kutine postavljali v sobe in jih uporabljali kot osvežilec zraka, kar je v praksi ostalo vse do danes, tudi pri nas, sploh v zadnjem času, ko ljudje vedno bolj prisegamo na naravno. V Slavoniji in še nekaterih predelih Hrvaške ob rojstvu otroka posadijo kutino kot simbol ljubezni, rodovitnosti in življenja, bile pa so obvezno darilo tudi na porokah.

Kutina (Cydonia oblonga) je torej drevo, ki zraste od pet do sedem metrov visoko. Ima gosto in široko krošnjo, temno zeleni listi so dolgi do 10 centimetrov, imajo gladek rob in so malce izbočeni. Kutina, ki je sicer samooplodna vrsta, rodi na koncu enoletnih poganjkov, ki izraščajo iz brstik. Cveti od druge polovice maja do junija in ima velike nežno rožnate cvetove, ki na soncu pobledijo. Ker v primerjavi z drugimi sadnimi vrstami cveti relativno pozno, se izogne pozebi in zato skoraj zagotovo vsako leto rodi. Vonj cvetov je nadvse prijeten, plodovi, ki imajo obliko malce rebraste debele hruške, pa dišijo še posebej lepo.

Kutinov sir

(Foto: Profimedia)

Mnogi celo pravijo, da njihov vonj prekaša vse druge sadeže – nekatere spomija na vonj ananasa, druge na vonj jabolka ali limone, verjetno pa je kar mešanica vseh naštetih sadežev in se ga nikoli ne naveličamo. Malce 'kosmati' plodovi kutine, ki jim kot rečeno ravno tako pravimo kutine, so zlato rumene barve in se nikoli ne omehčajo, tudi ko jih že utrgamo. Meso sveže kutine je nekoliko kiselkasto in zelo trdo, zato ga ni priporočljivo gristi. Veliko boljše so toplotno obdelane kutine – kuhane.

Za optimalno rast drevo potrebuje dobro osvetljenost, zato ga ne sadimo v senčne predele. Vročina kutine ne moti, na sušo je odporna. Potrebuje manj padavin kot hruška in jablana; ima rada vlažna tla, a nikakor ne smejo biti namočena in zamočvirjena. Rada ima humus, izrazito apnenčasta zemlja pa ji ne godi. Sadike je mogoče dobiti v vrtnih centrih in čeprav pri nas ni tako razširjena, je na voljo kar nekaj vrst. Obrezujemo spomladi kot ostalo sadje. Velja za razmeroma zdravo sadno vrsto, ki ji bolezni in škodljivci ne povzročajo večjih težav. Plodovi dozorijo v jesenskih mesecih, po navadi pa užitno zrelost dosežejo šele nekaj tednov po tem, ko smo jih obrali, zato jih je priporočljivo skladiščiti pri nizki temperaturi in visoki vlagi do dva meseca.

Sadeži so vsestransko uporabni

Najpogosteje kutino uporabljamo v predelovalne namene, in sicer iz nje delamo marmelade, kaše, želeje in druge okusne jedi. Nekaj receptov najdete TUKAJ!

Kutina je še posebej dobrodošlo živilo v času prehladov, grip in drugih jesensko-zimskih obolenj, saj se ponaša z visoko vsebnostjo vitamina C, poleg tega pa je tudi bogat vir pektina in fosforne kisline. Za zdravje in lepoto so kutine uporabljale že naše babice. Še posebej zdravilne so peške, ki jih uporabljajo za zdravljenje vnetij in črevesnega katarja. Mnogi si tako iz mesa kutine ali iz pešk izdelujejo najrazličnejše napitke ter kozmetične pripravke, na primer gel za oblikovanje pričeske, masko za sijoče lase, sluz iz semen uporabljajo za nego razpokane ali vnete kože, posušene kutinine peške pa naj bi imele blagodejen vpliv pri vnetjih in črevesnih težavah.

Sicer pa zaradi čudovitega vonja kutino lahko postavimo kamor koli v prostor ali celo v omaro in tako poskrbimo, da bo celotno stanovanje prijetno dišalo. Na ta način lahko odišavimo tudi notranjost avtomobila.