Vinograd

(Foto: Thinkstock)

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo na podlagi podatkov iz aplikacije Ajda najmanj en gerk (grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva) s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 odstotkov, poslala predtiskan obrazec za pomoč, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Če kmetijsko gospodarstvo predtiskanega obrazca ne bo prejelo, lahko uporabi obrazec, ki je objavljen na spletni strani agencije, ter ga z izpolnjenimi podatki, podpisom in drugimi prilogami posreduje na agencijo. Izpolnjen in podpisan obrazec se šteje za zahtevek za dodelitev pomoči za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva.

O zahtevkih bo odločala agencija. Rok za izdajo odločb je šest mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka. Agencija bo odločbe vročala z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi.

Pomoč po pozebi se izplačuje v skladu z zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017. Tega je državni zbor potrdil julija lani.

Zakon tudi daje pravno podlago za subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obratna sredstva vinogradniškim in sadjarskim kmetijam. Sklad je prejšnji teden objavil razpis za reprogramiranje investicijskih posojil v sadjarstvu in vinogradništvu, do katerega so upravičeni vlagatelji, pri katerih je prišlo do nezmožnosti vračanja finančnih obveznosti iz naslova investicijskih posojil zaradi pozebe v letu 2017.

Najnižji znesek zaprošenega posojila je 50.000 evrov, najvišji pa en milijon evrov. Skupna doba vračanja posojil je do 20 let z možnostjo koriščenja moratorija na odplačevanje glavnice za 36 mesecev. Prvi rok za prijavo na razpis je 5. februar, drugi pa 30. marec.

Pozeba je sicer povzročila za 46,8 milijona evrov škode, največ v trajnih nasadih. Pobrala je pomembno količino jabolk in hrušk, povprečni pridelek naj bi najmanjši doslej. Negativno je vplivala tudi na pridelavo žita, vrtnin, drugega sadja in vinogradništvo, predvsem na pridelek rdečega grozdja. Prizadela je tudi čebelarje, saj je uničila prvo spomladansko cvetje, ki je osnova za dober razvoj čebel spomladi in kasneje za proizvodnjo medu.

Pristojni so lansko pozebo obravnavali kot 100-letni pojav, čeprav je državo prizadela tudi aprila leto prej, torej v 2016. Takrat je bila škoda ocenjena na 44,28 milijona evrov, pozeba pa je tudi takrat močno prizadela predvsem sadno drevje in vinsko trto.