Drobnjak

Ko uporabljamo drobnjak, moramo biti pozorni, da listi niso uveli. (Foto: Thinkstock)

Drobnjak izvira iz osrednje Azije; na Kitajskem so ga poznali že pred 4.000 leti in še danes med drugim semena cvetov uporabljajo kot afrodizijak. Stari Rimljani so iz drobnjaka pripravljali omako, ki so jo postregli k jajčnim jedem in mesu, Romi pa ga uporabljajo kot pomoč pri vedeževanju. Tudi danes je izredno priljubljena začimbnica, ki uspeva na številnih vrtovih in okenskih policah tudi pri nas, sicer pa ga ne najdemo le na vrtovih in v rastlinjakih, pač pa raste tudi prosto v naravi, saj uspeva skoraj po vsej Evropi in Severni Ameriki.

Osnovne značilnosti drobnjaka

Drobnjak raste v šopih oziroma v obliki grmička in je visok nekje do 30 centimetrov. Ima pokončne, cevaste in votle temno zelene liste, ki poženejo iz malih in nežnih podzemnih čebulnic. Ima svetlo vijolične cvetove, ki se razvijejo med majem in junijem, črna semena dozorijo poleti. Užitni so tako cvetovi kot listi. Spada v družino lilijevk in je najmanjši predstavnik roda čebulnic. Pravzaprav je po zgradbi zelo podoben česnu in čebuli, ravno tako po vonju in okusu. Pogovorno mu pravimo tudi šintlah, šnitlih, šintelc in čebulček.

Krompirjeve polovičke s sirom in jajcem

Z drobnjakom lahko obogatimo okus številnih jedi. (Foto: Thinkstock)

Poznamo dve vrsti drobnjaka

Navadni drobnjak (Allium schoenoprasum) - ima svetlo zelene, ozke in votle liste, ki rastejo v šopkih in so podobni travi ali steblom. Na vrhu stebel poženejo majhna kroglasta svetlo vijolična socvetja. Drobnjak je pomembna sestavina nežnejših zeliščnih mešanic. Ko uporabljamo drobnjak, moramo biti pozorni, da listi niso uveli. Najbolje je, da ga naberemo tik preden ga uporabimo, saj so listi takrat še čvrsti in imajo poln okus. Navadni drobnjak lahko kupimo v šopkih na tržnici ali pakiranega v supermarketih. Spomladi lahko v vrtnarijah kupimo sadike in jih posadimo na domačem vrtu ali v lončke.

Kitajski drobnjak (Allium tuberosum) - je bolj robusten kot navadni drobnjak, zaradi česar lahko v toplejših podnebjih preživi zimo tudi na prostem. Je višji od navadnega drobnjaka, raste pa v manjših šopkih. Namesto čebulic ima korenike, ki jih lahko razdelimo in ga tako razmnožimo. Prav posebno cenjeni so bledo rumeni poganjki, saj imajo prav izvrsten in močan okus. Cvetna stebla porežemo, še preden zacvetijo. Pri nas se sadik in šopkov kitajskega drobnjaka ne da kupiti, lahko pa v semenarni kupimo semena in ga vzgojimo sami.

Je prava vitaminska bomba

Učinkovine v drobnjaku so zelo podobne tistim v česnu, le da so v manjših količinah, zato je drobnjak primeren tudi za tiste, ki česna ne marajo. Tudi sicer je drobnjak izjemno bogat s hranili. V 100 gramih drobnjaka je namreč kar 50 miligramov vitamina C, kar je 85 % priporočenega vnosa. Bogat je tudi z vitaminoma A in B2, med drugim vsebuje gorčična olja in saponine, žveplove spojine, ki ugodno vplivajo na prebavo, ne smemo pa pozabiti omeniti niti minerale kot so natrij, žveplo, železo, fosfor in kalcij.

Zaradi naštetih vitaminov, mineralov in drugih hranil drobnjak pozitivno vpliva na organizem pri prehladih, saj eterična olja v rastlini krepijo dihalne poti in bronhialne sluznice in pomagajo pri izkašljevanju. Drobnjak tudi zavira procese staranja; je namreč učinkovit lovilec prostih radikalov in zato deluje proti propadanju celic, ravno tako deluje antiseptično, očiščevalno in spodbuja delovanje ledvic, pospešuje prebavo in čisti kri. Žveplove kisline v rastlini pozitivno vplivajo na celoten žilni sistem ter zmanjšujejo holesterol.

Na kaj paziti pri vzgoji drobnjaka?

Drobnjak je naprodaj ne samo v vrtnih centrih, ampak že skoraj v vsaki večji živilski trgovini. Lahko ga kupimo v lončku, ga doma postavimo na okensko polico in pridno režemo liste, kadar jih potrebujemo. A kljub temu, da velja za nezahtevno rastlino za vzgojo, potrebuje nekaj naše pozornosti, da bo čim bolje uspeval. Najbolje je, da šope grmičkov razdelimo v manjše grmičke, po možnosti spomladi ob začetku rasti. Lahko pa seveda sadike za presajanje vzgojimo kar sami, in sicer s setvijo v multiplošče ter v lončke. Sejemo lahko že januarja, na prosto ali v korito pa sadike posadimo takrat, ko ima rastlina vsaj dva para dobro razvitih listov. Kar se tiče gnojenja, lahko na vrtu spomladi ali jeseni uporabimo kar domač kompost ali druga organska gnojila, a ne smemo pretiravati. Sicer pa drobnjak potrebuje približno enako količino dušika, fosforja in kalija za optimalno rast, zalivamo ga zmerno dvakrat na teden. Na vrtu naj bodo šopi grmičkov okoli 30 centimetrov narazen, dobro pa si je zapomniti tudi dobre sosede drobnjaka, to so solata, paradižnik, blitva, korenček, kumare, zelje, rdeča pesa in paprika, ter slabe – por, čebula, česen, šalotka, leča, soja, fižol, bob in grah. Kar se tiče škodljivcev, ga rada napada čebulna muha, pa tudi strune, od bolezni pa ga najbolj ogroža čebulna plesen.

Drobnjak

Učinkovine v drobnjaku so zelo podobne tistim v česnu, le da so v manjših količinah, zato je drobnjak primeren tudi za tiste, ki česna ne marajo. (Foto: Mihajela Črnko)

Dobro je vedeti

► Sveže nabran drobnjak lahko hranimo v hladilniku največ 2 dni, nato uvene. Sušiti se ga ne splača, ker izgubi ves svoj vonj in okus, lahko pa svežega narežemo in zamrznemo. Zamrznjen drobnjak ohrani svoj okus in prav tako vonj. Na ta način ga bomo lahko uporabljali tudi takrat, ko svežega ne bomo imeli pri roki.

► V osnovi drobnjak odvrača žuželke, a njegovi cvetovi privlačijo čebele, zato ga nekateri sadijo ravno s tem namenom.

► Drobnjaka ne smemo kuhati, saj med kuho izgubi svoj okus in vonj. Posujemo ga po kuhani jedi ali dodamo kot začimbo v skutne namaze. Najbolj se prilega k avokadu, bučkam, dimljenemu lososu, krompirju, mehkim sirom, morskim sadežem ali kot dodatek k dobri domači goveji juhi. V jedeh ga lahko uporabljamo skupaj z drugimi zelišči. Odlično se dopolnjuje z baziliko, dišečim koromačem, koprom, papriko, pehtranom in peteršiljem. Veliko okusnih receptov najdete TUKAJ!