Fižol s črnimi očesci

(Foto: Profimedia)

Fižol so v Evropo v 16. stoletju prinesli pomorščaki, sicer pa so njegova domovina tropska in subtropska gozdna območja Srednje in Južne Amerike. Danes ga pridelujejo po vsem svetu in tudi pri nas je zelo priljubljen, razširjen, poleg tega pa ga je enostavno pridelati. Nekoč je fižol veljal za hrano ubogih; revni ljudje si niso mogli privoščiti mesa, zato je bil nekakšen nadomestek mesne hrane.

Resda je fižol bogat z beljakovinami, a so mu dolgo očitali, da nima tako popolne beljakovinske sestave kot meso. Danes velja za nenadomestljivo zelenjadnico, saj po kakovosti in vsebini hranil prekaša večino druge zelenjave, res pa je, da se ga mnogi raje izogibajo, ker naj bi pospeševal tvorbo plinov.

V osnovi fižol delimo na visokega in nizkega, sicer pa obstaja malo morje sort. Med Slovenci so še posebej priljubljene stare domače sorte, med katere sodijo maslenec, kiflar, cipro, jabelski pisanec, češnjevec ter jeruzalemski, okusne in uporabne pa so tudi ostale. A če posplošimo, je, kot rečeno, vsem vrstam fižola skupno to, da so bogate s hranili. Izmed vse zelenjave fižol vsebuje največ beljakovin, ne smemo pa pozabiti niti na pomembne količine kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana (mikroelement za rast las), molibdena (za presnovo) in železa, ogljikovi hidrati pa so bogato naloženi v obliki škroba. Vsebuje tudi provitamin A, vitamine skupine B, kot tudi vitamina C in E.

Stročji fižol

(Foto: Profimedia)

Zaradi vsebnosti omenjenih sestavin ima tudi zdravilne učinke, med drugim naj bi ščitil pred mnogimi kroničnimi boleznimi, debelostjo, zmanjševal naj bi tveganje za rakava obolenja in bolezni srca, pomlajeval celice, zniževal holesterol, odličen je tudi za sladkorne bolnike, pomaga pri prebavnih težavah, težavah z jetri, mehurjem in ledvicami, deluje poživljajoče in odvaja vodo iz telesa.

Če nimate idej, na kakšen način bi fižol pripravili, si nekaj okusnih receptov lahko preberete TUKAJ!

Stročji fižol

Trenutno je čas za stročji fižol, zato si ga le privoščite brez slabe vesti. Pravijo, da je odličen za prebavo, ker, kot rečeno, vsebuje veliko visokovrednih beljakovin, pa deluje poživljajoče na celotno telo. Odpravlja utrujenost, pomaga pri preskrbi celic s kisikom, pospešuje presnovo, spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu, krepi delovanje živčnega sistema in jeter ter pripomore k učinkovitejšemu delovanju sečil. Med drugim znižuje holesterol. In prav zaradi številnih pozitivnih učinkov je priporočljivo, da si ga v poletnih mesecih pogosto privoščimo.

Če ga nimate na svojem vrtu, ga lahko kupite v trgovini ali na tržnici, vendar pazite, da izbirate čim bolj sveže nabrane in čvrste stroke brez madežev in mehkih delov. Sveži stroki so napeti in glasno počijo, ko jih prelomimo. Če se strok samo upogne in ne prelomi, je to zanesljiv znak, da fižol ni sveže nabran. Izbirate lahko med različnimi oblikami, barvami in vrstami stročjega fižola; lahko je dolg ali kratek, ploščat ali okrogel ter rumene, svetlo ali temno zelene barve. Zelo okusna slovenska avtohtona sorta je ptujski maslenec, ki izvira iz okolice Apač na Dravskem polju. Stroki so rumeni, zrna pa vijoličasto-črne barve. Mesnat stročji fižol običajno pripravljamo kot prilogo ali glavno jed, stročji fižol drobnejših vrst pa je primeren predvsem za solate, juhe in enolončnice.

Pri stročjem fižolu je morda najboljše to, da ga lahko jemo hladnega ali toplega. Odlično se ujame s (prepraženo) čebulo, česnom, kisom ali limoninim sokom, rastlinskimi olji (sončnično, laneno, olivno ipd.), peteršiljem, šetrajem, koprom, orehi in sirom. Dolenjci in Belokranjci stročji fižol zabelijo z maslom in kislim mlekom, Štajerci in Prekmurci pa z zaseko ali ocvirki in kislo smetano, včasih pa tudi z na maslu prepraženimi drobtinami. Načinov priprave stročjega fižola je resnično veliko in v prav vseh oblikah je zelo okusen. Priporočamo vam, da preizkusite katerega od receptov, ki jih najdete TUKAJ!