Hren

(Foto: iStock)

Velike noči si ne predstavljamo brez jajc, pa tudi ne brez hrena. Najbolje je, če ga vzgojimo kar doma na vrtu. Sveže izkopane korenine namreč vsebujejo vse aromatične in zdravilne snovi. Hrenove korenine za prehrano izkopavamo od septembra do aprila. Če za hren ne poskrbimo pravilno, sicer korenine zrastejo, a so zverižene in deljene s polnostranskimi koreninami. Hren je izjemno vzdržljiv, zato je potreben globok izkop. Vsaka ’pozabljena’ koreninica namreč požene in potem se kar sam razraste ter raste tam, kjer ne želimo.

Vse oddaje Vrtičkanje vseh sezon si lahko ogledate na VOYO! Na voljo tudi enotedenski predogled.

Navadni hren je sicer trajnica iz družine križnic, kamor spadata na primer tudi gorčica in zelje. Rastlina najverjetneje izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije, razširili pa so jo po vsem svetu. V srednji Evropi jo uporabljajo od srednjega veka, v Slovenijo pa je prišel iz Rusije, od koder izvira tudi njegovo ime. Ko poper še ni bil splošno dostopen in dovolj poceni, je bil hren z gorčico edina ostra začimba v Evropi.

Uporaba hrena

Hren torej gojimo zaradi korenine, ki je pekočega okusa in pikantnega vonja. Največ ga uporabljamo v kulinariki, ker pa je bogat z zdravilnimi učinkovinami, je dobrodošel tudi v domači lekarni.

Hren

(Foto: iStock)

Poleg ostrih gorčičnih olj hren vsebuje še veliko vitamina C, kalij, vitamine skupine B in druge učinkovine. Med drugim pospešuje prebavo in prekrvavitev, spodbuja izločanje seča, razkužuje in ima celilne lastnosti. Vendar pa ravno zaradi njegove ostrine ne gre pretiravati z njegovim uživanjem. Čeprav o zdravilnih učinkih v strokovni literaturi ni na voljo veliko podatkov, je dokazano, da med vsemi rastlinami vsebuje največ peroksidaze, encima, ki dokazano spodbuja boljšo prekrvavitev in celjenje. Obkladki z naribanim hrenom nam pomagajo lajšati številne bolečine. Listi, ki jih položimo na čelo, pa nam pomagajo lajšati glavobole ali zniževati telesno temperaturo.

Ne glede na vse pa ne smemo pretiravati s količino. Raje ga uživajmo večkrat po malo. Nariban hren začne hitro temneti, saj na zraku oksidira, gorčična olja pa začnejo izgubljati učinek, zato ga je treba zmešati z drugimi živili (smetano, majonezo, jabolki ...) ali pa pokapljati z limono ali kisom.

Okus hrena se odlično ujema s kisom, rdečim vinom, medom, skuto, smetano, jogurtom, jabolki in jajci. Iz hrena lahko pripravljamo različne tople in hladne omake, liste lahko uporabljamo kot dodatek solatam ali – če so večji – kot ovoje za sarme. Zaradi zdravilnosti in vsestranske uporabe ga ne uživajte zgolj za praznike, ampak skozi vse leto. Nekaj okusnih receptov najdete TUKAJ!

Razmnoževanje hrena

Metka in Tina sta se tokrat odločili, da za spremembo poskusita hren posaditi v lonec. Tisti, hren, ki sta ga posadili lani na vrtu, sta sedaj izkopali. Odstranili sta korenino za uporabo ter zeleni del, tisti vmesni delček rastline, kjer je ostalo še malce korenine in zelenja, pa sta posadili v lonec. Koreninice, ki izrastejo in so dolge od 15 do 30 centimetrov ter debele od enega do dveh centimetrov, pa uporabimo za razmnoževanje. Iz njih pripravimo koreninske reznice, in sicer tako, da jim odstranimo vse male koreninice, poleg tega jih zgoraj odrežemo ravno, spodaj pa poševno.

Posadimo jih na vrt ali v lonec, in sicer pod kotom 45 stopinj. Metka je reznice posadila kar v lonec, Tina pa jih je nekaj za vsak slučaj posadila na vrt. Mesto je hrenu našla med mladim krompirjem, saj sta odlična soseda. Hren namreč krompirju odganja škodljivce in izboljša okus. Je pa hren odličen tudi v sadovnjaku, kjer varuje sadno drevje pred škodljivci. Tina je s sadilnim klinom naredila luknjice, vanje dodala kompost in nato še reznice ter jih prekrila s prstjo.

Kadar sadimo več korenin, naredimo približno 30 centimetrov globok jarek. Vanj nasujemo okoli 20 centimetrov komposta, vanj pot kotom polagamo reznice. Te nato zakrijemo, da nastane greben. Sicer pa hren dobro uspeva v vseh vrstah tal, na soncu in v senci. V težkih ilovnatih tleh bo bolj vlaknast, v peščenih tleh bo imel nekoliko slabšo aromo, v globokih humusnih tleh pa močno aromo. V sušnih letih bodo korenine hrena veliko bolj pekoče.

Oskrba hrena poleti

Če želimo lepe, ravne in gladke korenine, brez truda ne bo šlo. Čaka nas kar nekaj ročnega dela, saj se moramo posvetiti vsaki rastlini posebej. V juniju se lotimo utiranja. To pomeni, da odstranimo vse drobne koreninice. Rastlino izkopljemo in male koreninice potrgamo kar z rokami, nato jo zakopljemo nazaj. Seveda ne smemo pozabiti na zalivanje.

Kot rečeno hren izkopavamo od septembra do aprila. V prihodnjih dneh se bo sicer znašel na večini slovenskih miz, nikar pa nanj ne pozabite niti med letom.

Vrtičkanje pasica