Jajčevec

(Foto: Reuters)

Jajčevec ali melancana je ena izmed novejših zelenjadnic na naših vrtičkih. Izvira z Bližnjega vzhoda, kjer ga gojijo kot večletnico, pri nas pa ga gojimo kot enoletnico. Lahko pa bi ga tudi kot papriko v jeseni izkopali, presadili v lonec, čez zimo postavili nekam na toplo in ga spomladi, ko se ozračje nekoliko ogreje, znova presadili na naše vrtičke. Jajčevcev je več vrst. Poznamo tudi izvorni jajčevec, ki je bele barve, jajčaste oblike in velikosti jajca. Izvorni plodovi so bili sicer veliko bolj grenki in bodičasti. Nam so najbolj poznani temno vijolični jajčevci, poleg prej omenjenih belih pa poznamo tudi rumene, rožnate, oranžne, zelene in pisane. Na Tajskem gojijo še zelene plodove v velikosti žogice za namizni tenis ali celo graha. Če želimo vzgojiti svoje sadike jajčevcev, moramo začeti bolj zgodaj, nekje v marcu, približno deset tednov, preden sadike presadimo na prosto.

 

Jajčevci s paradižnikom in sirom

Jajčevci s paradižnikom in sirom (Foto: Profimedia)

Presajanje na prosto

Jajčevce presajamo na prosto nekje v sredini maja, ko mine nevarnost zmrzali, v zaščitene prostore pa celo nekoliko prej. Sicer bodo v rastlinjakih odlično uspevali, na prostem pa bodo najbolje rasli v vročem poletju z dovolj vlage. Jajčevci potrebujejo bogata tla, zato jih je dobro posaditi na mesto, kjer so lani rasle metuljnice. No, če jih nismo imeli posajenih, lahko tudi v jeseni tla pognojimo z dobro uležanim hlevskim gnojem ali kakšnim drugim primernim organskim gnojilom. Nekateri pri sajenju kljub vsemu dodajo še dve do tri pesti domačega komposta. Jajčevec ne prenaša dobro samega sebe, zato ga na isto mesto nikoli ne sadimo prej kot čez tri ali štiri leta.

V tem času se izogibamo tudi sajenju paradižnika, krompirja in drugih plodovk, ki imajo podobne zahteve po hranilih ter podobne bolezni in škodljivce. Jajčevci kar precej zrastejo, zato morajo biti dovolj oddaljeni. V vrsti naj bo tako razdalja med rastlinami okoli 50 centimetrov, med vrstami pa 60. Ker so zelo rodovitni, se rastline pod težo plodov precej povesijo in se potem v močnem vetru ali poletnem nalivu zlomijo. Da se temu izognemo, lahko jajčevce sadimo ob količkih in jih, ko zrastejo, zavežemo.

Dobri sosedi: bob, fižol, grah, zelje, kapucinke, ognjič, žametnice.

Slabi sosedi: krompir, paradižnik, bujne in visoko rastoče rastline (delajo preveliko senco).

Skrb za rastline

Pri oskrbi jajčevca so pomembne tri stvari – toplota, vlaga in gnojenje. In če bomo vse te zahteve upoštevali, bomo imeli jajčevcev na pretek. Jajčevec sodi med toplotno najbolj zahtevne rastline med plodovkami. Prav nič mu ni mar, če so temperature čez 30 stopinj Celzija, najbolje pa raste pri dnevnih temperaturah okoli 25 stopinj Celzija, nočne temperature pa ne smejo biti nižje od 18 stopinj Celzija.

Jajčevec

(Foto: iStockphoto)

Zahteva tudi redno oskrbo z vodo. Najbolj občutljiv je, ko ga posadimo ali presadimo, ko nastavlja cvetove ali ko se tvorijo prvi plodovi. Če nima dovolj vode, lahko cvetovi odpadejo, plodovi pa se bodo slabo razvili. Pomagamo si lahko tudi z zastirko ali posejemo oziroma posadimo mešan posevek, na primer novozelandsko špinačo ali solato. V času sezone lahko jajčevec še dodatno pognojimo s prevrelkom koprive in gabeza. Nekateri jajčevce pincirajo oziroma oblikujejo grm s tremi vrhovi (v tem primeru je rastlinam nujno zagotoviti oporo, saj so manj stabilne), spet drugi pa rastlini, ko je visoka med 25 in 30 centimetrov, odščipnejo vrh in potem se grm malo bolj ’razkošati’. Ali jajčevec potrebuje oporo, je v največji meri odvisno od sorte, na kakšen način ga vzgajamo in seveda od vremena. Če ga gojimo na prostem, nima večjih težav z boleznimi in škodljivci. Nanj se največkrat spravijo koloradski hrošči in objedajo listke, ampak z rednim pregledovanjem rastlino lahko uspešno obvarujemo pred njimi.

Pobiranje in uporaba

Plodove odrežemo s škarjami ali z nožem, da ne poškodujemo rastlin. Če imamo sorto z bodicami, kot je na primer beli jajčevec, pazimo, kako prijemamo plod, da se ne zbodemo. Izbiramo vedno srednje velike plodove, nabiramo jih sproti, pomembno je tudi, da imajo napeto kožico. In kako vemo, da so plodovi zreli? Ko pritisnemo s prstom na plod, se mora poznati manjša vdolbinica. Sicer pa ne glede na to, katero sorto imamo, stari, uveli in preveliki plodovi postanejo dokaj hitro grenki in neokusni. Jajčevca tako kot krompirja nikoli ne uživamo surovega. Pri nakupu jajčevcev pazimo, da pecelj ni uvel, saj to pomeni, da že kar nekaj časa stoji na policah v trgovini.

Jajčevci so kot rečeno izjemno okusni in vsestranski za uporabo. Če ne veste, kako jih pripraviti, TUKAJ najdete veliko slastnih receptov.