Polje

(Foto: Thinkstock)

Ozimine - ozimna žita, oljna ogrščica, sejano travinje -, ki so posejane v optimalnem roku in dobro ukoreninjene, tudi pri zelo nizkih temperaturah brez snežne odeje ne bodo imele večjih težav, zaradi katerih bi prihajalo do propadanja rastlin. Rastline so se že v decembru počasi prilagajale na padec temperatur, kar je povsem drugače od decembra 2015, ko so zaradi nenavadno visokih temperatur še ves mesec normalno rasle, so sporočili iz KGZS.

Nekoliko na slabšem so pozno posejani posevki žit, predvsem poznejše novembrske setve, pri katerih so rastline slabše razvite in manj ukoreninjene. Dobro pa je, da ni zelo velikih nihanj temperatur in da rastline zaradi zmrznjene zgornje plasti tal mirujejo. Vsekakor je dobrodošla tanjša snežna odeja, saj je sneg dober izolator, dodajajo v zbornici.

Vrtnarjenje

(Foto: Thinkstock)

Več težav je mogoče pričakovati pri zelo pozno posejanih posevkih trav ali detelj, ki so jih pridelovalci posejali po spravilu koruze. Te rastline so še majhne in obstaja možnost, da popolnoma zmrznejo, zaradi česar bo spomladi nujna ponovna setev. Posevki trav in detelj, posejani v septembru, ki so v dobri zdravstveni kondiciji, bi morali prezimiti brez večjih težav tudi pri zelo nizkih temperaturah brez snega.

Posevki oljne ogrščice so večinoma dobro razviti. Pri temperaturah pod -20 stopinj Celzija lahko pride do poškodb listne mase, kljub temu pa je zasnova cvetnega brsta zaščitena.

Tudi pri vrtninah ni zaznati večjih težav. "Trenutne nizke temperature nimajo izrazitih negativnih vplivov na vrtnine, še posebej ker ne prihaja do izrazitih nihanj temperatur, temveč je mrzlo tudi čez dan," ugotavljajo v KGZS. Na sama tla imajo take nizke temperature pozitiven vpliv. Pomembno je, da se po površinah čim manj hodi. Kjer se rastline morebiti še pobirajo, naj se pobirajo s poti. Rastlinjake je treba takrat, ko so zunaj temperature nad 0 stopinj Celzija, dobro prezračiti, še posebej če piha tudi veter.

Sadne vrste so različno občutljive na zimski mraz. Jablane in hruške prenesejo do -25 stopinja Celzija, breskve do -20 stopinj. V krajih, kjer se trenutno pojavljajo nizke temperature, je pomembno, da se prekine obrezovanje jablan in hrušk, koščičarji se tako ali tako pričnejo obrezovati pozneje. V sodobnih nasadih drevja proti zimskemu mrazu fizično ni mogoče zaščititi, navaja zbornica.

Drugače je v vrtovih, kjer imajo vrtičkarji posamezna drevesa. Tu je smiselno zaščititi predvsem mlada drevesa, starejša namreč bolje prenesejo mraz, od sadnih vrst pa tista drevesa, ki ne sodijo v celinsko podnebje, jih pa zadnje čase tu pogosto sadimo, kot so kaki, aktinidija in figa. Drevesa teh sadnih vrst lahko pozebejo že pri -15 stopinjah Celzija, mlajša celo prej.

Za zaščito teh dreves uporabimo stebla koruze ali tkanino, ki jo vrtnarji uporabljajo za zaščito posevkov, in jo navijemo okrog debla v več slojih. Uporabimo lahko tudi druge materiale, ki prepuščajo zrak. Nikakor pa ne smemo za zaščito uporabiti materialov iz PVC, svetuje zbornica.

Opozarja tudi, da so temperature v merilnih postajah merjene na višini dveh metrov, temperature pri tleh pa so lahko nižje tudi za dve do tri stopinje. Dodatno temperaturo zniža tudi močan veter.

Tudi v vinogradih so na udaru lahko predvsem mladi nasadi. V primeru, da so bile cepljenke posajene jeseni, jih je smiselno zagrniti z zemljo. Pri tako nizkih temperaturah se tudi odsvetuje obrezovanje trt, še zlasti mladih nasadov. Kjer imajo ljudje ob hišah posajene brajde, jih lahko delno zaščitimo s kopreno, so še zapisali v KGZS.