Koriander

(Foto: iStock)

Koriander je ena najstarejših začimb, o njegovem izvoru pa kroži več različnih zgodb. Nekateri verjamejo, da so ga že pred več kot 11.000 leti gojili praljudje, ki naj bi ga uživali kot začimbo in ga uporabljali tudi za stenske poslikave. Starodavni zapisi recepte s koriandrom razkrivajo za čas starega Egipta, Babilona in antike. Na naše ozemlje naj bi ga med osvajalskimi pohodi prinesli Rimljani, v tistem času pa naj bi ga večinoma gojili zdravilci, menihi in lekarnarji, saj so zaupali njegovim zdravilnim učinkom, predvsem je bil koriander dobrodošla pomoč pri kašlju. Sprva so ga uporabljali predvsem v zdravilne namene, šele kasneje je postal pomemben del kulinarike. Sicer pa na splošno velja, da je ta izjemno zdravilna enoletnica doma v severni Afriki, Aziji, Avstraliji in tudi v južnih delih Evrope.

Koriander

(Foto: iStock)

Opis rastline

Koriander zraste med 50 in 60 centimetri visoko, ima ravno golo steblo, listi so različnih velikosti; široko loputasti so pri dnu rastline, manjši ter pernati pa višje na rastlinskem steblu. Cvetovi so beli ali bledo rdečkasti, plodovi pa oblaste oblike, suhi in premera od 3 do 5 milimetrov. Vonj svežih, nezrelih plodov je zelo močan, kar nekaterim ne ustreza. Tudi celotna rastlina ne slovi kot dišeča, saj je rahlo gnilega vonja. A naj vas vonj ne zavede, koriander je namreč dobrodošel tako v kuhinji kot pri lajšanju marsikaterih zdravstvenih nevšečnosti.

Zdravilni učinki

Užitna je sicer cela rastlina, a se večinoma uporabljajo sveži listi in posušeni plodovi. A pozor, plodovi morajo biti popolnoma zreli, saj imajo nezreli tudi posušeni neprijeten vonj. Nasprotno vonj zrelih in posušenih plodov spominja na šmarnice. Koriander ima več zdravilnih učinkovin, med drugim vitamin C, čreslovino, sitisterin in beljakovine, a najpomembnejše je eterično olje. Eno polovico eteričnega olja sestavlja linalol, drugo pa mircen, cimen, kampen in limonen. Vse te sestavine pa imajo na naš organizem številne pozitivne učinke, mnogi izmed njih pa so kot rečeno znani že stoletja.

Številne raziskave so potrdile, da ima koriander ugoden učinek na prebavila. Že samo žvečenje semen naj bi sprožilo izločanje želodčne kisline in izboljšalo zadah. Med drugim tudi vzbuja tek, je učinkovit pri bolečinah jeter in črevesja, odganjal naj bi napenjanje in vetrove. V Indiji ga uporabljajo tudi v primeru težav s hemeroidi in ošpicami, deluje namreč kot antiseptik in pospešuje celjenje. V nekaterih kulturah koriander priporočajo ženskam za večjo plodnost, čaj iz koriandra pa pijejo tudi ženske pred porodom. Nekoč so verjeli, da ta začimba izboljšuje spomin in je odličen afrodizijak. Še dandanes se koriander uporablja pri izločanju težkih kovin iz telesa, predvsem v kombinaciji s tinkturo iz čemaža in algo chlorella. V aromaterapiji je zelo dobrodošlo koriandrovo eterično olje, saj vzpostavlja harmonijo delovanja srca, krvnega in limfnega obtoka ter živčnega sistema, s tem pa blaži simptome stresa, na primer glavobol.

A ne glede na pestro paleto pozitivnih učinkov je potrebna previdnost pri uživanju koriandra; sploh prekomerno uživanje eteričnega olja je lahko toksično, pojavi se občutek kot pri vinjenosti. V večjih količinah se uživanje semen koriandra odsvetuje nosečnicam.

Uporaba v kulinariki

Koriander je zelo pogosto uporabljen v azijski kuhinji; listi izboljšujejo okus juh, praženih in dušenih jedi, dodajajo jih curryjem. V indiji z listi okrašujejo pikantne jedi in jih dodajajo kašasti zmesi zelena masala. Tudi mehičani koriander dodajajo v razne prelive, na pekoče omake s koriandrom pa prisegajo v Boliviji in Peruju. Kar se tiče Evrope, so ga v preteklosti uporabljali predvsem Portugalci in še dandanes ne manjka v krompirjevih jedeh ter v jedeh s školjkami. Kot začimba se odlično dopolnjuje s česnom, drobnjakom, baziliko, čilijem, meto, ingverjem, koprom in peteršiljem. Sicer pa ga lahko uporabljate v raznih solatah, juhah, rižotah, zelenjavnih in gobovih jedeh, v paradižnikovih omakah in celo v sladicah.

Azijska kuhinja

(Foto: iStock)

Gojenje

Tako kot vse ostale začimbe je tudi koriander najbolje gojiti doma, da ga imamo lahko ves čas pri roki. Uspeval bo tako na vrtu kot v lončkih, globokih 10 ali več centimetrov. Najraje ima sončna in topla rastišča in dobro odceden substrat. Če želimo čim več listja, je dobro lonček za del dneva postaviti v senco, saj sonce spodbuja nastajanje cvetov. Če bo lonec z rastlino večinoma na soncu, pa bomo imeli več semen. Če ga sejemo v lončke ali korita, naj bo med posameznimi semeni okoli 6 centimetrov prostora. Najboljši čas za setev je marec, na vrt pa koriander presajamo šele maja, ko mine nevarnost zmrzali. Če želimo imeti koriander ves čas na voljo, ga čez poletje sejemo vsake tri ali štiri tedne. Rastlina potrebuje veliko zalivanja, bolje zjutraj kot zvečer, vsaka dva tedna pa dodamo še tekoče gnojilo. Ko so semena skoraj zrela, potrgamo kobulje ter jih posušimo. S škodljivci in boleznimi koriander nima težav.