Koromač

(Foto: Thinkstock)

Živilo, krepčilo, poživilo in dragoceno zdravilo; vse to je za nas nekoliko manj znana rastlina, pri poimenovanju katere vlada prava zmeda. Imen je namreč zares veliko; janež, komarček, sladki janež, italijanski janež, francoski janež, koperc ... Pod temi imeni najdemo dve različni rastlini, obe pa sodita v družino kobulnic; to sta koromač in koper. Velikokrat ju zamenjamo, vseeno pa obstaja nekaj razlik, s katerimi si lahko pomagamo pri prepoznavanju.

Koper (latinsko Anethum graveolens) je enoletnica z resastimi listi, zmečkani pa imajo vonj po peteršilju in kumini.

Koromač (latinsko Foeniculum vulgare) je dvoletnica ali trajnica z bolj puhastimi listi, zmečkani pa imajo bolj sladek vonj. 

Janež

(Foto: Thinkstock)

Navadni koromač gojimo zaradi gomoljev, gojenih stebel, listov, cvetov in dragocenih semen. Sicer pa obstajajo številne različice navadnega koromača, vendar sta nam najbolj poznani in najpogosteje uporabljeni gomoljni in sladki koromač.

Sladki koromač, sladki janež, oljni koromač ali francoski janež ponavadi gojimo kot dvoletnico in se v glavnem uporablja kot zelišče oziroma začimba.

Gomoljni koromač, tudi gomoljni ali italijanski janež, gojimo kot enoletnico in se uporablja kot zelenjava.

Zdravilne lastnosti in uporaba koromača

Že v Antiki so cenili aromatične in zdravilne lastnosti koromača. Vsebuje olje, minerale, vitamine C, E in druge, folno kislino in betakaroten. Uporabljamo ga proti prehladu, pri kašlju, v primeru najrazličnejših prebavnih težav, je diuretik, razstruplja, krepi imunski sistem, lajša bolečine v mišicah in pomaga proti revmi.
Gomolji koromača se uživajo presni, kuhani ali pečeni. Odlični so v solatah, juhah, enolončnicah, najbolj priljubljeni pa so kot priloga k pečenkam. Listki oziroma poganjki na gomoljih se uporabljajo sveži, dodajamo pa jih raznim namazom, na primer maslu ali majonezi, ali pa z njimi okrasimo juhe, solate ter ribje jedi.

Semena koromača največkrat uporabljamo za čaje, poznan pa je tudi kot začimba pri različnih jedeh, kruhu in pecivu. Olje, ki ga pridobivamo iz semen koromača, se uporablja v kozmetični industriji, pri izdelavi žganih pijač in, ne boste verjeli, olje dodajajo tudi bonbonom. Kot zanimivost naj omenimo še, da so grški in rimski avtorji pripisovali velik pomen uporabe koromačevih semen v kozmetiki. Veljal je rek: ’Če si dama zjutraj ali zvečer umiva obraz s koromačevo vodo, je vedno mladostna in lepa.’

Pridelava koromača spomladi

Najboljši čas, da posejemo koromač, je pomlad, če želimo, da ga bomo imeli dovolj vse leto. Sejemo najprej v posode, ko pa se ledeni možje že poslovijo, so sadike dovolj velike, da jih posadimo na vrt. Potrebujejo sončno mesto in precej prostora. Listke koromača lahko uživamo celo leto, a ne splača se nam jih posušiti, saj se aroma popolnoma izgubi. Zelo dobro pa se obnesejo vloženi v olje. Gomolje gomoljnega koromača lahko uživamo vse do pozne jeseni.

Nekaj okusnih receptov s koromačem najdete TUKAJ!