Bonsaji so veliko več kot drevesa v malem. Skrb zanje velja za pravo umetnost, saj lahko traja leta, da drevo doseže tisto pravo formo, ki posnema prosto rastoče primerke. Dosežemo jo s pomočjo skrbnega obrezovanja in žičenja vejic, v prvi vrsti pa je potrebno tudi pravo doziranje tekočine in vlažnosti. 

Bonsaj oskrba

(Foto: iStock)

 Zalivanje 

Pravilno zalivanje je predpogoj za zdravo rastlino, pri bonsajih pa so ta pravila malo bolj specifična. V osnovi moramo naprej zelo podrobno preučiti vsak individualni primerek te rastline, saj bomo le tako lahko ocenili koliko in kdaj zalivati. Drevesce je priporočljivo opazovati v vseh vremenskih pogojih, saj boste tako lažje predvideli, v kolikšnem času se substrat izsuši in kakšne znake ob tem kaže bonsaj. 

V povprečju ga je potrebno zalivati štirikrat na teden, poleti pa vsak dan, ali celo nekajkrat na dan. Vodo, ki naj ne bo mrzla, trda ali klorirana, lahko nalijete tudi v keramični podstavek pod loncem, in ko rastlina vpije toliko tekočine, kot jo potrebuje, odvečno odlijete. Pomembno je, da ne pride do izsušitve substrata, a hkrati je pri doziranju tekočine potrebna previdnost. V večini primerov namreč tem specifičnim rastlinam zaradi prepogostega zalivanja začnejo gniti korenine in ne obratno. Bonsaju odgovarja tudi pogosto škropljenje krošnje in debla, saj tako vodo absorbia preko nadzemnih delov. Prilagajati se moramo številnim dejavnikom, od vrste in velikosti drevesca, do letnega časa in vremenskih razmer, v katerih raste. 

zalivanje bonsaja

Za zalivanje bonsaja je primerna zalivalka z dolgo in tanko šobo. Voda se tako postopoma vpija v substrat in ne odteka. (Foto: iStock)

Obrezovanje

Če želimo, da bonsaj ohrani obliko, ga moramo tudi redno obrezovati, priporočljivo je, da se postopka lotimo enkrat letno, in sicer na pomlad. Pri tem moramo biti pozorni preveč razraščene vejice, porežemo pa tudi dele, ki rastejo v napačno smer, ali dele kjer je krošnja že pregosta. Z obrezovanjem drevesca dobimo želeno obliko in povečamo prepustnost svetlobe v notranjost krošnje. Z večjimi ravnimi škarjami režemo debelejše veje, z manjšimi pa tanjše. Vejico zarežemo tik ob deblu, vse morebitne rane, ki nastanejo pri posegu, pa moramo premazati s cepilno smolo, saj tako preprečimo morebitne okužbe. Najbolj uravnoteženo obliko bomo dosegli, če v spodnjem delu krošnje ohranimo močnejše veje, v zgornjem delu pa tiste malo manjše. Bonsaju je potrebno redčiti tudi korenine, saj z odstranitvijo odmrlih ali prevelikih delov drobnim koreninicam omogočimo hitrejšo rast in uravnovesimo nadzemeljski del rastline z zemeljskim.

Žičenje

Če bi določenim vejicam želeli spremeniti smer rasti in s tem krošnjo preoblikovati, jih povežemo z žičko. Pri tem pazimo, da izberemo ustrezno debelino in materiale, najboljša sta aluminij ali baker. Če je žica pregroba ali pretrda, se lahko deli le-te zarežejo v deblo in na mestih ureznin pustijo brazgotine.

Bonsaj

Za vzgojo v notranjih prostorih so primerne drevesne vrste, ki izvirajo iz tropskih in subtropskih krajev, med njimi fikus, karmona, kitajski brest … Za zunanjo uporabo pa so primerni tisti, ki poznajo vse štiri letne čase, in sicer javor, bukev, bor, brin, rododendron. Izhajajo predvsem iz Japonske in Koreje. (Foto: iStock)

Vršičkanje

Krošnjo bonsaja bomo zgostili z vršičkanjem. Pri tem postopku veje ne obrežemo, amak jo ohranimo. Njeno rast upočasnimo s tem, da odstranimo največje in najmočnejše vršičke in tako manjšim omogočimo pospešeno rast. Bonsaj lahko, na mestu, kjer stoji, enkrat tedensko zasukamo za devetdeset stopinj in tako omogočimo, da se bo krošnja enakomerno razraščala v vse smeri. 

Pri vzgoji bonsaja je potrebno biti skrben in potrpežljiv.