Pira

(Foto: iStockphoto)

V zadnjem času se je pri nas pridelava pire močno razširila iz dveh razlogov, in sicer zaradi vse večjega povpraševanja in nezahtevnega pridelovanja. Arheologi domnevajo, da so jo udomačili pred več kot deset tisoč leti in je človeštvu prinesla civilizacijski napredek. Na jedilnikih naših prednikov se je pogosto znašla proti koncu 19. stoletja, potem pa smo nanjo zaradi pridelave pšenice skoraj popolnoma pozabili. V naše kraje so jo prinesli z Balkana, tja pa je prišla z Bližnjega vzhoda. Po 2. svetovni vojni se je pri nas pridelava pire še zmanjšala, živil iz pire na prodajnih policah skorajda ni bilo. A v zadnjih letih, ko vse več ljudi zaradi zavedanja o pomenu bolj zdravega načina življenja posega po bolj hranilnih in tudi ekološko pridelanih živilih, je tudi pira tako rekoč 'vstala od mrtvih'. Ta namreč v primerjavi z navadno pšenico vsebuje več beljakovin in 'dobre' maščobe, vsebuje pa tudi več mineralov in vitaminov. Slaba stran je le cena, ki je nekoliko višja, a z razlogom.

Pridelovanje pire

Slovenski kmetje si zaradi večjega povpraševanja po piri manejo roke, saj so našli novo tržno nišo. Poleg tega je, kot rečeno, pridelovanje tega žita zelo nezahtevno. Odpornejša je proti boleznim in škodljivcem ter vremensko manj občutljiva – lažje prenaša večje količine dežja, tudi daljša sušna obdobja in mraz. Z gnojili prebogata zemlja ji ne odgovarja, zato ni čudno, da jo pridelujejo predvsem v bolj hribovitih predelih Avstrije, Švice in Nemčije. Pridelovalci piro, ki zraste na slovenskih tleh, prodajo predvsem neposredno potrošnikom oziroma različnim mlinom, žal pa je je za potrebe potrošnikov in proizvajalcev pekovskih izdelkov bistveno premalo. Res škoda, saj bi lahko večja pridelava pire glede na razmere v Sloveniji nekoliko izboljšala tudi stopnjo samooskrbe z žiti, ki je po podatkih Statističnega urada RS za leto 2013 le 55-odstotna.

Pirin kruh

Pirin kruh je izjemno zdrav in ga lahko brez večjih težav spečete sami. (Foto: osebni arhiv)

Izdelki iz pire

V zadnjem času opažamo, da je na trgovskih policah vse več pekovskih izdelkov in drugih živil iz pire, torej pirini kosmiči, pirini kalčki, pirin zdrob, pirin riž in pirine testenine, kar je v duhu 'čim bolj pestre prehrane' dobra novica. Le cena teh živil je nekoliko višja.

V nasprotju s kruhom iz navadne pšenične moke ima pirin kruh 'kompleksnejši' okus. Res pa je, da je veliko pekovskim izdelkom iz pirine moke pogosto primešana tudi katera druga moka, predvsem navadna pšenična, tako da se je treba dobro pozanimati, kaj kupimo. Seveda se lahko peke pirinega kruha lotimo kar sami doma, in čeprav so recepti, ki jih najdemo na spletu, enostavni, je priprava kislega testa za pirin kruh precej zahtevna in dolgotrajna.

Tistim, ki bi se radi lotili peke pirinega kruha doma, bo prišla prav informacija, da lahko v nekaterih prodajalnah kupimo rženo kislo testo v prahu. Dodamo ga 2 odstotka glede na težo pirine moke. Kot so zapisali na portalu Zveze potrošnikov Slovenije, je po besedah pridelovalcev pri pripravi pirinega kruha mogoče tudi nekoliko 'pogoljufati' in lahko pirini moki namesto kislega testa dodamo navaden, čim bolj kisel jogurt (običajno je na prodaj v lončkih). Priporočajo tudi, da 1/3 moke predhodno poparimo, da se prehranske vlaknine navzamejo vode in je zato testo manj lepljivo, posledično pa je tudi njegov volumen večji. V receptih, ki jih najdemo na spletu, avtorji za rahljanje testa uporabljajo tudi pecilni prašek iz vinskega kamna.

Sicer pa še veliko okusnih receptov s piro najdete TUKAJ!

Zdravilna moč pire

Za zdravje in vitalnost je torej uživanje pire zelo priporočljivo. Zrna lahko uporabljamo tako kot druga žita, torej lahko uživamo cela zrna, v obliki zrnate kaše, toplotno obdelana zrna ter stisnjena v kosmiče ali zmleta v belo in polnovredno moko, iz katere nato pripravljamo različne pekovske izdelke ali testenine. Kot rečeno, je pira bogata z beljakovinami, in sicer jih vsebuje kar do 20 odstotkov, od 2 do 3 odstotke je nenasičenih maščobnih kislin, zelo pomembno vlogo imajo tudi vitamini (predvsem A, D, E in B), magnezij, železo in fosfor, ne smemo pa pozabiti na ogljikove hidrate, ki so nujni za energijo in strjevanje krvi organizma. Nekaj časa je sicer veljajo, da naj pira ne bi vsebovala glutena, a to ne drži. Pira je torej žito, ki vsebuje gluten in ni primerna za ljudi, ki imajo celiakijo ali so preobčutljivi na gluten. Kljub temu ima kar nekaj zdravilnih učinkov, in sicer uspešno ščiti srce in ožilje, sluz, izločena iz pirinih zrn, namočenih v vodi, razstrupi telo vseh škodljivih snovi, konec koncev pa je pira izredno kakovostno dietno živilo, ki pomaga ljudem s prebavnimi težavami in bolečinami v sklepih.

Pirina solata

Pira je v kulinariki vsestransko uporabna. (Foto: iStockphoto)