Listje

(Foto: Profimedia)

Ko boste v jesenskih dneh odpadlo listje z dreves in grmovja pograbili, ga nikar ne zavrzite ali kompostirajte z drugimi odpadki, raje kompost naredite samo iz listja. Jesensko listje razpade počasneje, zato je bolje, da večje količine kompostirate posebej. Naravne snovi v listju bodo izjemno koristile vašemu vrtičku. Listje namreč deluje kot naravna zastirka in zato se tvori prst, bogata s humusom. In ravno zaradi tega pustite listje ležati pod grmovnicami, drevesi oziroma tam, kjer vas ne bo motilo.

Najboljši način, da preverite, kako bogato je lahko razpadajoče listje, je, da se odpravite v gozd in pobrskate po tleh. Na gozdna tla se namreč leta in leta nalagajo plasti listja ter iglic in pod njimi nastaja zares bogata temno rjava ali črna prst z veliko humusa, ki je za piko na i tudi zelo rahla in zračna. Prav takšno si lahko torej naredite tudi sami doma.

Listje

(Foto: Profimedia)

Listje zbirajte na lokacijah, ki so čim manj onesnažene. Najboljše je seveda tisto iz domačega vrta, sadovnjaka ali zelenice, nikar pa ne uporabljajte tistega, ki se nabere ob prometnih cestah. Če nimate svojega vrta, raje povprašajte sosede ali prijatelje, če vam ga odstopijo.

Priporočljivo je, da listje zbirate v suhem vremenu brez vetra, pomembno je, da ni obolelo. Najboljša bo listavka iz listja različnih drevesnih vrst. Listje hrasta, gabra in jelše bo razpadlo hitreje, medtem ko listje kostanja, javorja in bukve potrebuje malce več časa, enako velja za listje zimzelenih rastlin in iglice iglavcev. Slednje bodo razpadale najmanj dve leti, zato jih dodajte v listavko v majhnih količinah ali pa jih razrežite, da razpadejo hitreje.

Manj primerno listje za kompostiranje je orehovo, saj vsebuje nekatere snovi, ki zavirajo kaljenje semen in rast rastlin, vendar pa pri pripravi domače listavke ne gre za velike količine, zato ga vseeno lahko malo primešate med ostalo listje. Lahko uporabite tudi ostanke jesenske košnje, kar še poveča hranilnost.

Manjše količine odpadlega listja lahko dodate kar h kompostu, da izboljšate zračnost, imeli pa boste tudi boljše razmerje med zelenimi odpadki (odpadki iz kuhinje ter iz vrta in pokošena trava) ter rjavimi (lesene vejice, papir in karton).

Nekatere rastline so kisloljube, na primer zelenka, alzeleje, rododendroni in borovnice. Zanje je vredno zbirati iglice bora in ostalih iglavcev posebej in iz njih narediti kislo listavko ter obogatiti prst teh rastlin.

Kako narediti listavko?

Na vrtu poiščite primeren vlažen in senčen prostor, skopljite jamo in vanjo dajte listje. Jamo lahko ogradite z mrežo ali lesom ali pa uporabite kar veliko vrečo za smeti, kartonasto škatlo, zabojnik oziroma kupljen kompostnik. Pomembno je, da listje res dobro potlačite, tako tudi ne bo zavzelo preveč prostora.

Treba ga je tudi zaščititi pred vetrom, da ga ne odpihne. Če je listje presuho, ga zalijte. Sicer pa je nastajanje listavke dolgotrajen proces, tako lahko za nekaj časa kar pozabite nanj. Proces traja namreč lahko tudi do tri leta, zato je dobro, da večjih količin listja ne dajete skupaj v navaden kompost, saj se bo sicer postopek preveč zavlekel.

Čez leto se bodo v vaš listni kompost naselile glive, bakterije, deževniki, žuželke in mikroorganizmi, ki bodo poskrbeli, da bo listavka razpadla in bo nastal bogat kompost.

Uporaba listavke

Po dveh letih se listje razgradi v črno-rjavo zemljo, ki vsebuje zelo dobro razmerje hranil. Listavko lahko uporabite za presajanje okrasnih ali sobnih rastlin. Z njo na naraven način obogatite vrtičke, lahko pa ji primešate še ostale sestavine in naredite domače substrate za setev in sejanje. Mlado listavko uporabite kot zastirko okoli grmovja, rastlin, dreves in zelenjadnic. Lahko jo okopate, da izboljšate zemljo na vrtičku ali pozimi z njo prekrijete zemljo in jo tako zaščitite pred vremenskimi vplivi. Staro listavko, v kateri listje sploh več ni opazno, uporabite tako kot mlado ali iz nje naredite substrat za sajenje.