Paradižnik na vrtu

(Foto: iStockphoto)

Verjetno ne obstaja rastlina, ki bi sprožila toliko polemik kot paradižnik. Da sploh nastajajo spori glede tega, kaj paradižnik v resnici je, so 'krive' definicije. Botanično gledano se pod 'sadje' razume to, kar se razvije iz cveta rastline, medtem ko se kot zelenjava definirajo preostali deli – koren, list, steblo. Glede na to so sadje recimo jabolka, paradižnik in vse, kar se razvija iz cveta in ohranja seme. Potemtakem med sadje sodijo tudi kumare, paprika, avokado, fižol, grah in buče – med katere sodita tudi lubenica in melona.

Kar jemljemo kot zelenjavo, je lahko del rastline ali cela rastlina, medtem ko je sadje le 'način' na kakršnega rastline širijo svoja semena. Kaj pa kulinarična plat delitve? Običajno 'na pamet' delimo kar glede na to, kaj je sladko in kaj ni.

Sicer pa je o tem vprašanju odločalo v preteklosti tudi sodišče. Sodišče? Da. Vrhovno sodišče je leta 1893 odločilo, da ljudje paradižnikov ne jedo kot sadje in zatorej ne more biti paradižnik klasificiran kot sadje. V ozadju so bili tedaj sicer davki, saj naj bi se obdavčilo le uvoženo zelenjavo, sadja pa ne, a odločitev je vseeno bila uradno podana. Sodnik Horace Grey je dejal: "Botanično gledano so paradižniki sadež, tako kot kumare, buče, fižol in grah. Ampak na splošno med ljudmi, prodajalci in potrošniki, veljajo za zelenjavo." Pri tem se je naslanjal na dejstvo, da ljudje paradižnike gojimo kot zelenjavo na zelenjavnih vrtovih, uživajo surovega ali termično obdelanega.  Običajno kot prilogo, v polivkah, juhah, kot del glavne jedi ali v solati, medtem o si ga kot sadje ali desert načeloma ne privoščijo. Grey je tako zavzel stališče, da bi morali stvari klasificirati glede na rabo in ne le glede na strokovno definicijo.