Toča

(Foto: iStock)

Letos je toča že naredila veliko škode na naših vrtovih, zaradi česa nas vrtičkarje še kako boli srce. Da bi v prihodnje več pridelka rešili pred posledicami toče, je pametno poznati nekaj osnovnih pravil, kako rastline zaščititi in kako ukrepali v primeru, ko je toča že klestila.

Kako zaščititi rastline na vrtu?

Za začetek je vsekakor pametno spremljati vremensko napoved in predvidevanja o povečani nevarnosti toče. Stari ljudje znajo to s skoraj stoodstotno verjetnostjo napovedati glede na vreme, veter in vrsto oblakov, za modernejše vrtnarje pa je na spletnih straneh dandanes na voljo vrsta pripomočkov, s katerimi lahko v realnem času opazujejo premikanje ciklonov in vremenskih front.

Toča

(Foto: iStock)

Če želimo rastline na našem vrtu zaščititi, lahko uporabimo namenske mreže proti toči, kakršne uporabljajo tudi vinogradniki in sadjarji. Za učinkovitost takšne zaščite je ključna dovolj močna konstrukcija, na katero mrežo napnemo. To sicer za seboj potegne nekaj več stroškov, zato se tisti z manjšimi vrtovi načeloma ne odločajo za takšen ukrep. Nekateri se poslužujejo podobnega načina, in sicer vrt pokrivajo z vlaknasto folijo oziroma kopreno, je pa takšna rešitev dvorezen meč. Po eni strani bo, če smo jih pokrili s kopreno, iz rastlin po neurju laže odstraniti ledena zrnca in s tem težo, ki pritiska na rastline, po drugi strani pa je pri pokrivanju s kopreno večja nevarnost, predvsem pri večjih rastlinah, da se bodo te med točo polomile, kot pa če jih zaščitimo z mrežo. Največja in najbolj nepovratna je škoda, ki jo povzroči toča na rastlinah, kot so paradižniki, paprike ter buče in bučke. Zato je pametno, da pred neurjem zaščitimo vsaj del vrta, kjer rastejo te rastline. Kot učinkovito, čeprav morda ne najbolj estetsko zaščito posameznih rastlin nekateri vrtnarji omenjajo tudi cvetlične lonce, vedra ali celo kante za smeti, ki jih pred neurjem poveznemo čez najdragocenejše rastline.

Kako zaščititi balkonske rastline?

Čeprav običajno ne prinašajo velikega pridelka, nas uničenje balkonskih rastlin, ki smo jih vso pomlad skrbno negovali, včasih prizadane skoraj tako, kot uničenje v zelenjavnem vrtu. Pred napovedano popoldansko nevihto je zato dobro, da si vzamemo nekaj minut in rastline v posodah na balkonu ali terasi pomaknemo na manj izpostavljeno mesto, se pravi bliže hiši, pod napušč ali nadstrešek. Če so lonci pretežki ali so rastline zasajene v koritih na ograji, jih lahko pred točo zavarujemo s kopreno, kar pa ni vedno pametna odločitev. Če neurje spremlja močan veter, bo ta namreč kopreno odpihnil. Če jo (pre)močno pritrdimo, pa smo v nevarnosti, da bo z divjim plapolanjem poškodovala rastline. Kaj torej storiti? Univerzalnega recepta ni, je pa pametno, da se ravnate po vremenskih razmerah in napovedih.

Je po toči 'zvoniti' prepozno?

Čeprav nam je toča uničila skoraj ves pridelek, nikar ne stojmo križem rok in čakamo, da si bodo te rastline opomogle. Po razdejanju, ki je rastline skoraj v celoti zravnalo z zemljo in jih spremenilo v zeleno sluz, je najboljša rešitev ponovna priprava zemlje in zasaditev z novimi rastlinami. Preden si rastline opomorejo od šoka in ponovno začno rasti, bo namreč minilo veliko časa, zato je bolje posaditi nove, mlade, ki bodo veliko hitreje dale pridelek (v vrtnih centrih se vedno še dobi kakšna sadika za zamudnike), lahko pa tudi posejete seme, ki v idealnih poletnih mesecih hitro kali, zlasti, če ga pokrijemo s kopreno, ki zadržuje vlago.

 

Poleg tega za sajenje marsikatere vrtnine še ni prepozno. Veliko rastlin, denimo fižole, grahe in korenček v vsakem primeru sadimo v kratkem dnevu, se pravi je primeren čas junija, julija in tudi še avgusta. Res je, da dajo druge, kasnejše setve manjši pridelek, a če posejemo večje površine, smo na istem oziroma še boljšem, ker imamo na voljo sveže rastline. Tudi prav vse solatnice lahko sadimo ponovno, saj je prav solata tista, ki jo hočemo imeti na svojem vrtu vse leto. Pa tudi začimbe in zelišča lahko hitro nadomestimo z novimi, svežimi sadikami iz vrtnarije ali vrtnega centra.