Šparglji

(Foto: VOYO)

Tokrat vam predstavljamo trajnico, ki na istem mestu domuje celo 20 let in več. Uživamo delikatesne nežne poganjke, ki so lahko zeleni, vijoličasti ali celo beli. Govorimo seveda o špargljih, ki jim pravijo tudi cesarska zelenjava. Lahko jih gojimo tudi doma in jih v tem primeru uživamo že od aprila. V času polne rodnosti, ko so torej rastline stare 5 let in več, jih lahko režemo okoli 8 tednov, odvisno od tako imenovane kondicije nasada.

Nasad špargljev
Če želite tudi vi na vrtu gojiti šparglje, jih kar posadite, nikar ne odlašajte. Potrebujete košček zemlje s sončno lego, naj bo zaščiten pred vetrom in z dobro pripravljeno prstjo, ta naj bo odcedna. Morate se zavedati, da bodo na tem mestu šparglji rastli zelo dolgo. Nikar pa jih ne sadite tja, kjer so prej rasle korenovke ali gomoljnice. Boste pa pri vzgoji potrebovali tudi malce potrpljenja. Kar nekaj časa bo namreč preteklo, da boste lahko lasten pridelek rezali prvič. Sicer šparglje lahko posadite na več načinov.

Vrtnarske trike in nasvete pa nam med drugim podajata Tina in Metka v oddaji VRTIČKANJE, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 18.15 na POP TV.

Špargljeva kremna juha

(Foto: Profimedia)

Pomladna setev špargljev

Marca ali aprila lahko posejete semena špargljev. Uporabite lončke ali namenske platojčke oziroma multiplošče. Semena na rahlo prekrijte s prstjo, zalijete ali popršite, zaradi enakomernejše vlažnosti je priporočljivo lončke oziroma platojčke prekriti s folijo – tako bodo semena lažje vzklila. Kmalu bodo zrastle male rastline, ki na začetku spominjajo na smrečice. Če ste setev zamudili, nič hudega, sadike so na voljo tudi v vrtnarijah. Ne glede na to, ali ste sadike vzgojili sami ali ste jih kupili, jih je dobro enkrat do avgusta presaditi na prosto. No, nekateri jih imajo v lončkih vse do naslednje pomladi, ko jih posadijo na prosto kot enoletne sadike.

Sajenje špargljev na prosto

Najpogosteje se pravzaprav ljudje odločajo, da sadijo enoletne sadike. A kdaj sploh začeti in kako se opravila lotiti? Nasad je najbolje zasnovati zgodaj spomladi. Najprej morate, kot rečeno, izbrati primerno zemljišče. Ker so šparglji relativno občutljivi oziroma je njihov koreninski sistem nagnjen h glivičnim obolenjem, je priporočljivo, da izberete dobro odcedna in lažja tla. Nato naredite sadilni jarek, ki naj bo globok okoli 15 do 20 centimetrov za zelene šparglje, širina dna pa naj bo enaka širini lopate oziroma okoli 30 centimetrov.

Pred pripravo trajnega nasada je dobro tudi globinsko prerahljati tla. Sadike sadite v vrsto (razdalja med njimi naj bo okoli 25 centimetrov); korenine razporedite enakomerno na polovico, jih položite v jarek in nanje posujte okoli 5 centimetrov debelo plast prsti. Do nivoja zemljišča jih zasujete nekje do jeseni. Če se pojavi potreba, jih v prvem letu lahko tudi zalivate, pozneje pa za to ni potrebe, saj šparglji razvijejo relativno globok in močan koreninski sistem. Kakšna pa naj bo razdalja med vrstami? No, na to vpliva več dejavnikov. V prvi vrsti so to klimatski pogoji rastišča (količina padavin, prisotnost stalnih vetrov ...), ni pa zanemarljiva niti izbira mehanizacije, ki se uporablja za obdelavo medvrstnega prostora. Optimalno je izbrati medvrstno razdaljo 2 metra in pol, če želimo šparglje pridelovati na ekološki način in s tem zagotoviti čim boljšo prevetrenost. Sicer pa je pri manjših nasadih minimalna priporočena razdalja okoli enega metra in pol.

Če imate dovolj prostora, si lahko tudi vi omislite pravi nasad, lahko pa šparglje posadite tudi na vrtu. V tem primeru je pametno, da izberete prostor nekje ob ograji, kjer vam ne bodo v napoto. Šparglji namreč rastejo dolgo, celo 20 let. Za družino, ki šteje le dva člana, zadostuje okoli 15 špargljev, sicer pa je odvisno tudi od tega, kako pogosto se bodo znašli na vašem krožniku. Tudi na vrtu naj bo razdalja kar velika, a brez skrbi, vmes lahko zasadite dobre sosede.

šparglji, beluši

(Foto: iStockphoto)

Dobri sosedje špargljev so krompir, solata, motovilec, špinača in paradižnik (ta odganja špargljevo muho).

Slabi sosedje špargljev so česen, čebula, por drobnjak in meta.

Oskrba špargljev

Kar zadeva pridelavo, šparglji niso preveč zahtevna zelenjadnica, a če želite zdrav in bogat pridelek, vas čaka kar nekaj dela. Zgodaj spomladi je treba zrahljati zgornji sloj zemlje in vrste razpleveliti. Če je treba, šparglje, kot rečeno, zalivajte, v rezalni sezoni pa jih režite in znova odstranjujte plevel. Po končani rezi se začne intenzivnejša skrb za varstvo rastlin; takrat namreč rastline akumulirajo hranila za naslednjo sezono. Kar zadeva gnojenje, gnojite prvič ob sajenju, pozneje pa znova spet enkrat do začetka julija oziroma bolje prej. Če boste namreč gnojili prepozno, vam bodo začeli odganjati brsti, torej 'nastavki' za naslednjo sezono. Poskrbeti pa morate tudi za bolezni in škodljivce. Peter v ta namen uporablja pripravek iz njivske preslice (zaradi visoke vsebnosti kremena), in sicer ga naredi kot čaj in ga poškropi po rastlinah.

V jesenskem času, po navadi je to konec oktobra, ko šparglji olesenijo, jih je najbolje kar pokositi. Če bi želeli domača semena, je takrat tudi idealen čas, da jih shranite in vam bodo zagotovo prav prišla naslednje leto. Dobro je tudi, da olesenele ostanke odmaknete od nasada (lahko jih tudi zberete na kup in zakurite ter s tem preprečite raznos glivičnih obolenj).

Rez špargljev

Če boste za šparglje lepo skrbeli, boste nagrajeni z bogatim pridelkom. Je pa tudi pri rezanju rastline potrebne nekaj previdnosti. Pri špargljih je vedno najbolje, da jih uživamo čim mlajše. Režite tiste, ki so primerne velikosti, in jih skušajte čim prej porabiti, saj že v 48 urah izgubijo veliko zdravilnih učinkovin. Pazite še, da ima rastlina dobro sklenjen vršiček, iz spodnjega dela, če ga stisnete, pa se mora pocediti sok.

V trgovinah po navadi najdemo lične šopke s 'popolnimi' in skoraj enakimi šparglji, kar pa ne pomeni nujno, da so tudi kvalitetni. Kriterij kakovosti pri špargljih, pa tudi drugih rastlinah, je živost. Ni torej najpomembnejše, da so šparglji na izgled popolni.

Pa še nekaj ... Čeprav boste neučakani, špargljev prvo leto po setvi še ne boste mogli rezati. Pravzaprav se poganjkov ne reže prvi dve leti, tretje leto se režejo nekje do dva tedna, četrto leto do štiri tedne, pozneje pa lahko tudi do osem tednov, odvisno od kondicije nasada. Če šparglji prerastejo primerno velikost za rezanje, jih morate ravno tako porezati, saj boste s tem spodbudili rast novih poganjkov. Ko boste opazili, da debelina poganjkov počasi slabi, je čas, da nehate rezati. Rastline, ki ostanejo, lahko zrastejo tudi do dveh metrov in nastanejo pravi grmi z drobnimi igličastimi listi.