Zbiralnik deževnice

(Foto: iStock)

Deževnica za zalivanje

Prvi in najpreprostejši korak k bolj ekološki izrabi vode je zbiranje deževnice za zalivanje. Iz žlebov speljemo deževnico v zbiralnik, ki je največkrat plastičen oziroma polietilenski. Temu rečemo prostostoječi zbiralnik vode in je nameščen nad zemljo. Tovrstnih namenskih sodov imamo lahko več manjših ali enega večjega in jih tako v času obilnega dežja napolnimo, v vročih poletnih mesecih in času suše, ko je uporaba vode iz vodovoda za zalivanje in pranje avtomobila celo prepovedana, pa uporabimo. Deževnica je zaradi svoje kemijske sestave tudi prijetnejša za rastline.

Zbiranje deževnice za hišna opravila

Glede na naše potrebe obstaja več različnih podzemnih zbiralnikov vode, ki so lahko plastični ali betonski in jih delimo glede na prostornino. Če bomo deževnico uporabljali samo za zalivanje vrta, je dovolj, če je njegova prostornina do 3.500 l, za zalivanja vrta, pranje avtomobilov in izplakovanje stranišča si umislimo zbiralnik do velikosti 5.000 l, če bomo z deževnico prali tudi perilo, potrebujemo zbiralnik, velik do 8.000 l, če bomo s to vodo prali tudi posodo, potrebujemo do 12.000 l velik zbiralnik, če pa bomo deževnico uporabljali tudi za osebno higieno, pa potrebujemo zbiralnik, velik 20.000 l.

Prednost deževnice za uporabo v gospodinjstvu je v tem, da je to mehka voda brez mineralov, tj. vodnega kamna, kar pomeni, da se ta ne nalaga v naših strojih, perilo pa je mehkejše tudi brez uporabe mehčalca. To ima še dodatno prednost z vidika ekologije.

Montaža in vzdrževanje zbiralnika

Zbiralnik vkopljemo v zemljo zato, da je temperatura vode konstantna in ni podvržena temperaturnim nihanjem zaradi letnih časov. Poskrbeti moramo tudi za kakovostno strešno kritino in žlebove, saj to vpliva tudi na kakovost vode. Ob montaži zbiralnika moramo montirati tudi sekundarno napeljavo do porabnikov vode, preklop na vodovodno omrežje ob morebitnih povečanih potrebah po vodi pa je lahko avtomatski ali ročen. Zbiralnik mora imeti prost preliv, da se ob obilnejšem deževju lahko odvečna deževnica prelije v ponikalnico.

Zbiralnik, filter, dušilni odtočni nastavek, in pretočni sifon – vse to so deli podzemnega zbiralnika – je treba čistiti na od pet do osem let, kar pomeni, da je vzdrževanje pravzaprav precej nezahtevno.