Zakaj ste se odločili za delo z zabojniki? Kako ste prišli do tega koncepta?

Na zabojnike sem se osredotočil po analizi slovenskega trga montažne gradnje. Cena zabojnikov je bila zelo ugodna, arhitekturni nivo pa precej nizek, kar sem vzel kot izziv in skozi razvoj modularnih enot, imenovanih Konhiša/Conhouse skušal najti točko ravnovesja med ceno in arhitekturo.

Kako je bil sprejet vaš koncept bivanja v zabojnikih?

Koncept je bil dobro sprejet in je odmeval tako doma kot v tujini. Še posebej to velja tudi za prvi realizirani projekt vikend hišo 2+. Ta je sestavljena iz dveh križno postavljenih zabojnikov s pokritim vhodom, pokrito teraso in majhnim balkonom ter pikasto fasado, ki ponazarja možnost svobodne izbire videza hiše.

Projekt je bil objavljen v revijah in knjigah po celem svetu, založba Braun ga je kljub majhnosti uvrstila v izbor 1000 arhitekturnih projektov v Evropi, zgrajenih v zadnjih petih letih, še vedno pa je v samem vrhu prikazov spletnih iskalnikov, kadar se vpišejo tudi splošni iskalni termini, kot so vikend hiša, zabojnik ali kontejnerska arhitektura.

Slovenski arhitekt Jure Kotnik živi in dela med Ljubljano in Parizom. Poleg kontejnerske gradnje, za katero sodi med največje strokovnjake, se zadnja leta intenzivno posveča zasnovi vrtcev. Pri barcelonski založbi Links je pravkar izšla njegova knjiga o zasnovi vrtcev, ki jo je mogoče kupiti v več svetovnih jezikih, med drugim tudi v kitajščini. Tako njegovo znanje in dela krepko presegajo meje Slovenije.

Naši bralci so pokazali precej zanimanja za bivalne zabojnike. Ali se je v zadnjih letih kaj več ljudi odločilo za tovrstno rešitev?

Gradnja bivalnih zabojnikov je v porastu tako v svetu kot pri nas. Veliko ljudi se odloča za standardne rešitve zaradi cene, medtem ko je arhitekturno dodelanih projektov bolj malo. Še bolj redka je pri nas uporaba recikliranih ladijskih kontejnerjev, medtem ko so predvsem ti vse bolj priljubljeni v tujini zaradi svoje ekološke note. S tovrstnim načinom gradnje se namreč zmanjša poraba ostalih tradicionalnih materialov, zabojniki pa se lahko pozneje še uporabijo ali se jih z reciklažo predela.

V gradnji z ladijskimi kontejnerji prednjačijo ZDA, kjer je tudi na voljo dovolj ladijskih zabojnikov, medtem ko so ti pri nas precej težje dostopni. Ljudje se zato odločajo predvsem za bivalne zabojnike domačih proizvajalcev, ki na srečo po kakovosti sodijo v vrh tovrstne ponudbe. Posamezniki se tako pri nas največkrat odločajo za nakup počitniških enot, poslovnih prostorov za pisarne ali gostinske lokale, medtem ko se lokalne skupnosti v zadnjem času pogosteje odločajo za gradnjo modularnih vrtcev.

Po čem se vaši zabojniki razlikujejo od tistih, ki jih je mogoče videti na gradbiščih, v vojski ...? S čim ste dvignili raven in kakovost bivanja?

Konhiša nadgrajuje osnovne mobilne enote z uvajanjem večjih oken, dodajanjem toplotne izolacije, z optimizacijo uporabljenih materialov ter s fasadnimi posegi, ki naredijo dom pisan na kožo posamezniku. Prostori v zabojnikih so tako lepo osvetljeni, prijetni za bivanje ter energetsko vzdržni.

Kaj so posebne prednosti zabojnikov in kdo se sploh odloča za bivanje v zabojnikih?

Glavna prednost zabojnikov je, da so lahko mobilni, se hitro postavijo na lokaciji ali se z nje umaknejo. So tudi cenovno konkurenčni in se lahko enostavno ponovno uporabijo ali predelajo za drug namen. Vse to pomeni, da gre za zelo prilagodljivo kategorijo bivanja.

Zabojniki Jure Kotnik

Kotnikov pariški projekt (Foto: Ports de Paris)

Sprva so se nad bivanjem v zabojnikih navduševali arhitekti, oblikovalci in umetniki, kasneje pa se je s popularizacijo te arhitekture krog ljudi precej razširil in se še bo širil, saj se po sedanjih trendih zabojniki pogosto mešajo z ostalimi tradicionalnimi materiali, na primer lesom in jeklom, in tako kontejnerska arhitektura postaja vse bolj podobna drugim oblikam montažne gradnje.

Verjetno se še vedno pojavljajo številne birokratske težave v realizaciji bivanja v zabojnikih pri nas. Kaj nam lahko poveste iz prakse?

Posebnih birokratskih zapletov zaradi zabojnikov ni. Glavne omejitve, kakor za vsak objekt, grajen iz drugih materialov, izhajajo iz lokacijske informacije, ki določa, kaj se lahko na določenem zemljišču zgradi. Kar pomeni, če je zahtevana streha, se more ta, da zadosti pogojem, narediti tudi na kontejnersko osnovo.

Predvsem je največje razočaranje ljudi odkritje, da zabojniki niso izvzeti iz birokratskega procesa pridobivanja gradbenega dovoljenja in da se jih ne da enostavno postaviti na nezazidljiva zemljišča. Ob izpolnjenih pogojih uporabe je mogoče na nezazidljivo parcelo oz. brez gradbenega dovoljenja postaviti le en zabojnik. Podrobneje to določa “Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči”.

Za koga so zabojniki še posebej primerni?

Kontejnerska arhitektura je sicer nišna zvrst arhitekture, je pa lahko zelo uporabna in racionalna v več primerih. Posebno tam, kjer je treba hitro zagotoviti ustrezne prostore in jih kasneje, če je treba, tudi prestaviti. Zabojniki so tudi zelo primerni za različne oblike gospodarske dejavnosti, kot so trgovina, industrija zabave in gostinstvo, saj omogočajo začasne postavitve na najboljših lokacijah v mestu, kjer nobena gradnja sicer ne bi bila mogoča.

Te prednosti so prepoznala mnoga podjetja, ki so v sklopu svoje promocije uporabila zabojnike. Med njimi gre za podjetja, ki so globalno uveljavljena, na primer IKEA, Rolex, Puma, Volvo, Tommy Hilfiger, Starbucks in tako dalje.

Tovrsten projekt sem pripravil za 40. obletnico Pariškega pristanišča (Port de Paris) – mobilni svetilnik iz recikliranih ladijskih kontejnerjev, ki je menjaval lokacije ob reki Seni ter kot tradicionalni element pristanišč simbolično razsvetljeval ljudi z izobraževanjem ljudi o delovanju pristanišča in okoljskimi prednostmi ladijskega prevoza pred cestnim. Akcija je bila cenovno zelo ugodna, hkrati pa ob funkcionalnosti tudi opazna v medijih, zato je bil naročnik s tem majhnim projektom zelo zadovoljen.

 Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na