V zadnjih letih je les kot naraven, obnovljiv in cenovno ugoden energent ponovno pridobil na priljubljenosti. Nič čudnega torej, da je uporaba drv v porastu, če ne drugega za kamine, torej za namen doogrevanja stanovanj in hiš. Kot vemo, pa za kurjenje niso vsaka drva dobra; ne glede na vrsto lesa je zelo pomembno, da so dovolj suha. Vlažnost posekanega lesa je namreč med 40 in 60 %, za zračno suha drva pa se štejejo drva z vlažnostjo manj kot 20 %, torej jih je treba posušiti. Maksimalna vlažnost drv za kurjenje v kurilnih napravah, ki je določena z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, je 25 %.

Kaj vpliva na sušenje drv, skladiščenih zunaj?

Na sušenje lesa oziroma v tem primeru drv vplivajo številni dejavniki. V prvi vrsti seveda vremenske razmere, v kolikor drva skladiščimo zunaj, potem lega skladovnice, pokritost skladovnice in tudi oblike posameznih drv (okroglice, polovice, četrtine ali sredice–brez skorje). Kot so pokazali rezultati meritev, objavljeni na strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na sušenje najbolj vpliva lega skladovnice (sonce ali senca), sledi ji oblika posameznih drv (cepljena ali necepljena polena) in šele nato je pokritost skladovnice (pokrita ali nepokrita skladovnica). Najhitreje so se sušila drva v skladovnici na sončni legi, vodo pa so najhitreje izgubljale cepanice brez skorje. V skladovnici v senci sušene okroglice so v enem letu postale pirave, vsebnost vode pa se še vedno ni spustila pod 30 %. Na les, ki se suši v nepokritih skladovnicah, najbolj vplivajo vremenske razmere - vlažnost drv v nepokritih skladovnicah v jesenskih mesecih je zopet narasla na več kot 40 %. Kar se tiče oblike drv, so se najhitreje sušile sredice brez skorje, so pa v avgustovskem in septembrskem deževju najhitreje absorbirale vodo. Podobno so se sušile tudi četrtine in polovice, so pa v enem letu četrtine dosegle nekoliko nižjo vlažnost. Okroglice so se sušile najslabše.