Alergije

(Foto: iStockphoto)

Gibanje na svežem zraku, predvsem v okolju, kjer je veliko zelenja, izjemno pozitivno vpliva tako na fizično kot psihično zdravje ljudi. Žal pa mnogi v tem obdobju ne morejo zunaj uživati kot bi želeli, saj jih pestijo alergije. Kar 30 odstotkov prebivalstva namreč trpi za alergijo na cvetni prah, število alergikov pa v svetovnem merilu narašča. Zakaj se pri nekomu alergija pojavi, nihče natančno ne ve, načeloma pa nastane zaradi napake imunskega sistema. Lahko je tudi gensko pogojena, a zaenkrat še niso odkrili gena, ki bi jo povzročal. Čeprav simptomi alergije ne ogrožajo zdravja, so lahko sila neprijetni. Kihanje, solzenje oči, voden izcedek iz nosu in draženje nosne sluznice sodijo med najpogostejše simptome, pri astmatikih pa se stanje bolezni lahko še poslabša. V kolikor alergije ne zdravimo, lahko nenehno vnetje privede do odebelitve nosne sluznice, posledice pa so konstantno zamašen nos, smrčanje in motnje spanja. Na Inštitutu za javno zdravje so izpostavili najpomembnejše alergene rastline in jih podrobneje opisali.

Leska

Med najbolj pogoste grmovnate vrste v Sloveniji sodi navadna leska, ki je je največ v nižinah, po gozdnih robovih, čistinah, jasah, pašnikih, najdemo pa jo v listnatih in mešanih gozdovih. Nekoliko redkejša je le v suhih predelih submediteranskega področja.

Deklica z brezo

Breza (Foto: Shutterstock)

Načeloma uspeva do nadmorske višine 1.000 metrov in ne prenese močne sence. Ima gosto razvejano krošnjo, njeni listi so celo, okroglasti, z dvakrat nazobčanim robom. Cvetni prah se pojavlja od februarja do aprila, v toplih zimah pa nekateri grmi zacvetijo že konec decembra oziroma v januarju. Glavni alergen cvetnega pragu leske je Cor a 1, uvrščamo pa ga med proteine, povezane s patogenezo (PR-10). Navzkrižne reakcije so možne z lešniki ter z alergeni cvetnega prahu breze, jelše in navadnega gabra.

Cipresovke

Gre za obsežno družino vedno zelenih iglavcev. V Sloveniji poznamo več rodov z alergenim cvetnim prahom, a je samonikel le rod brinov. Pri nas ciprese uspevajo skoraj izključno le v submediteranskem področju, najpogosteje pa sta sajeni vednozelena in arizonska cipresa. Cvetni prah cipres je zimski inhalatorni alergen. Pelodna zrna arizonske ciprese so v zraku januarja in februarja, vedno zelene ciprese pa kasneje, v februarju in v marcu. Cvetni prah cipres ima visok alergeni potencial, ki v Mediteranu igra pomembno vlogo pri alergijah. Število preobčutljivih za cvetni prah cipresovk se v Evropi povečuje, med drugim tudi na račun vse večje priljubljenosti sajenja okrasnih dreves. Poleg prisotnosti cvetnega prahu v zraku, je pomembna tudi stopnja obremenitve zraka, dolžina obdobja obremenitve in drugi faktorji okolja in imunskega odziva posameznika, ki vplivajo na senzibilizacijo in razvoj simptomov alergijske bolezni.

Breza

Nadvse alergena je tudi navadna breza, ki raste posamično ali v manjših skupinah po celi Sloveniji in ima rada svetlobo. Gre za srednje veliko listopadno drevo z značilno belo skorjo na deblu, ki cveti hkrati z olistanjem. Cvetni prah se v zraku začne pojavljati v sredini marca, višek sezone je v aprilu. Po koncu dolgih zim se sezona pojavljanja cvetnega prahu zaključuje šele v začetku maja. Glavni alergen cvetnega prahu breze je Bet v 1. Uvrščamo ga med proteine povezane s patogenezo rastlin (PR-10). Več kot 95 % alergikov, preobčutljivh za cvetni prah breze, ima težave zaradi Bet v 1. Možne so navzkrižne reakcije z nekaterimi vrstami surovega sadja in zelenjave (lešniki, mandlji, jabolko, hruška, sliva, češnje, breskev, nektarina, marelica, kivi, paradižnik, zelena, korenček, krompirjevi olupki, paprika, soja) in z alergeni cvetnega prahu jelše, leske, gabra, hrasta, bukve in pravega kostanja.

Jelša

Črna jelša je drevo s skoraj vodoravnimi vejami, ki zraste do višine 30 metrov. Raste ob dolinskih rekah in potokih, na močvirnatih tleh in tam, kjer je podtalnica visoka. Nad 800 metri nadmorske višine jo zasledimo redkeje. Ima enostavne, narobe jajčaste liste, njen les pa na zrak postane fluorescentno rdeč. Jelša cveti pred olistanjem, cvetni prah sive in črne jelše se tako pojavlja od februarja do aprila (siva s cvetenjem nekoliko prehiteva črno jelšo), v toplih zimah že v drugi polovici januarja. Zelena jelša cveti v gorah (na gozdni meji) v drugi polovici maja in v juniju. Cvetni prah, ki ga prinese veter, v majhnih količinah registriramo tudi na nižinskih merilnih postajah in ob morju.

Ambrozija

Ambrozija (Foto: POP TV)

Glavni alergen cvetnega prahu ješe je Aln g 1, uvrščamo ga med proteine, povezane s patogenezo rastlin (PR-10). Možne so navzkrižne reakcije z alergeni cvetnega prahu leske in breze in z drugimi rodovi znotraj reda bukovcev. V lepem vremenu in prisotni zimski toplotni inverziji so lahko dnevne obremenitve zraka s cvetnim prahom najvišje sredi noči.

Ambrozija

Močni alergeni med pelodi dreves so torej breza, jelša, leska in ciprese pa tudi kostanj, ki sicer cveti pozneje. Med travami in pleveli pa je najmočnejša ambrozija. Ta najpogosteje raste ob cestah, ob bregovih rek in drugih voda, ob železnicah ter na zapuščenih in neurejenih javnih površinah, od koder se širi tudi na kmetijska zemljišča. Najdemo jo skoraj po celi Sloveniji in še se širi, saj je zelo nezahtevna. Pelinolistna ambrozija zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu, večjo gospodarsko škodo z občutnim zmanjšanjem pridelka pa povzroča zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Poleg naštetega negativno vpliva tudi na naše zdravje in pri občutljivih ljudeh lahko povzroči inhalacijske alergije oziroma senen nahod. Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno že od leta 2010. Imetniki zemljišč so tako v skladu s predpisi dolžni sami tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih odstranjevati ambrozijo. To velja za upravljalce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljalce ali najemnike zemljišč. Z izdatnimi količinami alergenega cvetnega prahu začne ambrozija opozarjati konec julija ali v začetku avgusta, a najbolje jo je odstraniti takrat, ko še ne cveti. Če smo prepozni, se moramo odstranjevanja lotiti z rokavicami, v oblačilih z dolgimi rokavi in po potrebi z zaščitno masko ali očali. Potrebno jo je odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi na obrastejo več. Le tako jo bomo namreč sčasoma zatrli in preprečili njene škodljive vplive, nekateri pa se tega lotijo tudi s košnjo, a se po tem zelo hitro obrašča, ter herbicidom.