Krave

(Foto: Thinkstock)

V Sloveniji so namreč avgusta potrdili drugi primer te bolezni, in sicer pri dveh ovcah na območju Ilirske Bistrice. Prvi primer so sicer potrdili novembra 2015.

Program cepljenja vključuje cepljenje vse govedi in drobnice proti bolezni modrikastega jezika. Govedo in koze se po navodilu proizvajalca cepiva cepijo dvakrat, ovce enkrat, so pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gre za 480.000 živali goveda in 150.000 glav drobnice, uprava tako predvideva, da bo potrebnih 1,1 milijona cepljenj, cepljenje pa bo tako trajalo vsaj tri leta.

Prvi krog cepljenja, ko bo po napovedih cepljeno vse govedo, starejše od enega meseca, bo potekal od januarja do konca marca. Drugi krog bo potekal od začetka junija do konca julija, predvidoma pa bodo v tem krogu zajete vse živali, ki v prvem krogu niso bile dovolj stare za cepljenje. Gre za strošek v višini nekaj nad pet milijonov evrov, ki ga bo krila država.

Ovce

(Foto: Reuters)

Po Evropi je bolezen dokaj razširjena, Slovenija pa je ena redkih držav, ki živali še ni cepila. Cepljenje bodo izvajale veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo za izvajanje dejavnosti javne veterinarske službe zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, ki se financira iz proračuna. Takšnih veterinarskih organizacij, ki imajo koncesijo za govedo in drobnico, je trenutno 63.

Veterinarji bodo imetnike živali predhodno obvestili, kdaj naj bi se cepljenje izvajalo pri njih. Imetniki živali so že prejeli zgibanke z informacijami o cepljenju, prav tako so informacije o cepljenju na voljo na spletni strani uprave za varno hrano http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_zivali/bolezni/bolezen_modrikastega_jezika_nova/

Glede možnih stranskih učinkov so na upravi pojasnili, da je v navodilih proizvajalca navedeno, da se lahko po cepljenju na mestu dajanja pojavi prehodna manjša lokalizirana oteklina, ki hitro izgine. Do 24 ur po cepljenju je možen pojav prehodnega povišanja telesne temperature, ki navadno ne preseže 1,1 stopinje Celzija. V tem primeru karenca ni potrebna.

Bolezen modrikastega jezika povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesih mušic. Virus se po naravni poti ne prenaša neposredno z živali na žival. Bolezen ni nevarna za ljudi oziroma se ne prenaša na človeka. Za bolezen so dovzetni samo prežvekovalci.

Prav tako bolezen ne vpliva na pogoje za trženje živil živalskega izvora. Veljajo pa določene omejitve glede premikov živali.

Na podlagi sklepov državnega središča za nadzor bolezni je uprava že avgusta določila območje z omejitvami zaradi pojava bolezni modrikastega jezika, in sicer to območje zajema celotno ozemlje Slovenije.

Bolezen je treba obvezno prijaviti, kar pomeni, da je treba vsak sak sum ali pojav bolezni takoj sporočiti najbližji veterinarski organizaciji ali območnemu uradu uprave za veterinarstvo.

Tako obširnih cepljenj v preteklosti ni bilo. V 80. letih so bile akcije cepljenja proti slinavki in parkljevki. V letu 2003 pa so veterinarji začeli s postopki za pridobitev statusa države, uradno proste tuberkuloze goveda. Tako so morali leta 2003 tuberkulinizirati vse govedo, starejše od šestih tednov v Sloveniji (okoli 400.000 živali), vendar pa je bil čas za izvedbo celo leto.