Na vrtu

(Foto: Thinkstock)

Podeželski prostor v Mestni občini Ljubljana (Mol) predstavlja več kot dve tretjini njenega celotnega območja. Po podatkih zemljiškega katastra iz leta 2012 je od 27.000 hektarov Mola nekaj manj kot 11.000 hektarov kmetijskih površin in okoli 10.650 hektarov gozdnih površin.

Po zadnjem popisu kmetijstva je bilo leta 2010 v Molu 826 kmetij v povprečni velikosti sedem hektarov. Kot je v pogovoru za STA pojasnila Maruška Markovčič iz odseka za razvoj podeželja na občinskem oddelku za varstvo okolja, so bile včasih to mešane kmetije, danes pa so se kmetje specializirali.

Zelo veliko je takih, ki so se usmerili v zelenjavo, bodisi v pokritih ali nepokritih površinah, ali pa so se kmetje usmerili v mlečno pridelavo ali govedorejo, je dodala Markovčičeva.

Glede na naravne danosti Mola na vzhodnem delu prevladuje sadjarstvo. Vključno s pridelovanjem jagodičja je sadjarstvo razvito predvsem v Posavskem hribovju, kjer je skupno 29 hektarjev sodobnih sadnih nasadov. Večina sadjarjev po besedah Markovčičeve prideluje jabolka. Poleg tega vzgajajo tudi hruške, češnje, slive in breskve.

Pridelava - 4

(Foto: 24ur.com)

Še posebej je razvita pridelava jagodičevja. Štirinajst večjih pridelovalcev jagod jih prideluje na nekaj več kot petih hektarjih zemlje. Markovčičeva je dodala, da dobro uspevata tudi kostanj in oreh. Na ravninskem delu, predvsem na vodovarstvenem območju Savlje-Kleče, je medtem najbolj razvita pridelava zelenjave.

Zelo veliko pridelkov kmetje prodajo doma. Kot je pojasnila Markovčičeva, imajo na kmetijah urejene trgovine ali pa ljudje sami pridejo na kmetijo in od kmeta kupijo izdelek. Kmetje namreč to lahko počnejo, je dodala. Kot je še poudarila Markovčičeva, na Molu prodajo na kmetijah spodbujajo.

Občina vsako leto razpiše določena nepovratna sredstva. Kot je pojasnila predstavnica Mola, kmetje lahko kandidirajo za ureditev prodajnih prostorov, bodisi za material, da jih uredijo, ali pa za določeno opremo, od polic do različnih hladilnih komor.

Na občini sicer letno objavijo dva javna razpisa. Za dodelitev državne pomoči za ukrepe razvoja podeželja v Molu je letos namenjenih 105.000 evrov. Za sofinanciranje programa dela lokalnih društev na področju razvoja podeželja ter sofinanciranje strokovnih vsebin prireditev na podeželju, Posavskega štehvanja in Ekopraznika v Ljubljani pa so letos okvirno namenili 30.000 evrov.

Nekateri kmetje zato, da povečajo svojo prepoznavnost, svoje pridelke prodajajo tudi na glavnih tržnicah, predvsem na Centralni tržnici na Krekovem trgu ali v Kosezah. Poleg tega pa sta v Ljubljani večji tržnici organizirani še za Bežigradom in v Mostah.

Mol sicer na področju samooskrbe posebno pozornost namenja razvoju vrtičkarstva. Markovčičeva je pojasnila, da je teh trenutno v občini 323, v letošnjem letu pa bodo dodali še 442 vrtičkov na Rakovi jelši in 50 na Viču. Občani lahko sicer vlogo za zakup vrtička na Rakovi jelši oddajo le še danes.

Vrtički so že urejeni v Dravljah, Štepanjski vasi in Ježici, na Molu pa si prizadevajo, da bi vrtičke do leta 2020 uredili v vseh četrtnih skupnostih.

Na začetku so bili vrtički po besedah Markovčičeve namenjeni samo reševanju nekih socialnih problemov in starejšim od 65 let z nizkimi dohodki, danes pa so vse bolj priljubljeni med mladimi družinami. Na občini sledijo trendu in mladim ponujajo tudi izobraževanja.

Ob tem je Markovčičeva izpostavila, da pri vrtičkarstvu ne gre pozabiti socialnega faktorja. Kot je dejala, sploh ni več pomembna samo samooskrba, pač pa tudi druženje. Prav iz tega vidika na občini podpirajo številne projekte, ki so nastali na terenu, med ljudmi.

Vse temelji na principu delovanja od spodaj navzgor, je pojasnila Markovčičeva. Kot je dejala, je eden izmed projektov, ki jih podpira Mol, Pustolovska pot. Ta projekt je namenjen spodbuditvi otrok, da razvijajo odnos do narave. Da spoznavajo, da so čebele tiste, ki so začetek celotnega procesa razvoja, in spremljajo pridelavo rastlin od samega začetka, je pojasnila.

Mednarodni projekt Green Surge je medtem namenjen mladostnikom. V Ljubljani bodo na občinskem prostoru na Livadi uredili neke vrste urbani učni laboratorij, ki ga bodo obdelovali mladi, ki se težje vključujejo v učne procese in naj bi se preko tega razvili delovne in socialne sposobnosti, je dejala.

Poleg tega so tu še projekti Pot dobrot, Skupnost urbani vrt onkraj gradbišča in Pridelaj.si. Še en mednarodni projekt Food Metres pa se je zaključil septembra lani. Po besedah Markovčičeve je bila zanimiva ugotovitev, da lahko Ljubljana v optimalnih razmerah doseže do 50-odstotno samooskrbo. V povprečju pa je Ljubljana okoli 30-odstotno samooskrbna, kar sicer velja tudi za celotno Slovenijo, je dodala.

Ljubljanski kmetje prodajajo tudi v sosednje kraje, vendar po večini ostajajo v osrednjeslovenski regiji. Najbolj je razvita povezava s tržnico v Domžalah, nekaj več se predstavljajo in prodajajo naokrog čebelji produkti. Čebelarji so tisti, ki hodijo po celi Sloveniji po sejmih, je dejala Markovčičeva.

Čebelarstvo je tudi sicer v Ljubljani zelo razvito. Po njenih pojasnilih imajo v Ljubljani pet čebelarskih društev, ki združujejo skupaj okoli 300 čebelarjev, in če gledamo v slovenskem merilu, to predstavlja tri odstotke vseh čebelarjev v državi.

Področje lokalne samooskrbe želijo na Molu meščanom približati skozi različne delavnice, ki bodo potekale do konca meseca. Ena teh bo okrogla miza z naslovom Od pridelave do nakupa lokalno pridelanega, ki jo bodo 24. februarja organizirali v ljubljanski mestni hiši.