Ljubljana

(Foto: Thinkstock)

Kot je povedal direktor agencije Daniel Angel Sauli, se prebivalstvo vse bolj stara, življenjska doba se podaljšuje, pri tem pa veliko starejših ljudi živi v prevelikih, energetsko potratnih stanovanjskih hišah, stanovanjih in na kmetijah.

Slovenija spada med države z izjemno visokim deležem lastniških nepremičnin, ob tem pa je dejstvo, da je tudi stopnja revščine starejših nad 65 let izjemno visoka. Ti se zaradi lažje oskrbe vse bolj odločajo za življenje v mestu, zato trg nujno potrebuje gradnjo, prilagojeno potrebam starejših, pa tudi projekte, ki bodo zagotovili najemniška stanovanja.

"Starejši se zaenkrat zelo izogibajo najemniških stanovanj, saj trg ni urejen z večjimi skladi, ki bi stanovanja oddajala dolgoročno," se zaveda Sauli, ki po drugi strani opaža, da narašča interes mladih za ohranitev delovanja kmetij in razvoja podeželja.

Kot sta poudarila tudi predsednik združenja FIABCI Slovenija Jože Podgoršek in direktor kranjske nepremičninske družbe Fesst Thomas Krelj, predstavnik Združenja nepremičninskih družb pri GZS, bo pri načrtovanju prihodnjega nepremičninskega trga treba upoštevati tudi demografske spremembe.

Nakup stanovanja

(Foto: iStock)

Izsledki letošnjega poročila Geodetske uprave po njunem kažejo na to, da se nepremičninska kriza končuje. Število kupoprodajnih poslov že drugo leto raste, prav tako se je v večini regij obrnil trend padanja v trend rasti cen. V Sloveniji povprečno za štiri odstotke, v Kopru celo za deset, v Ljubljani za sedem, medtem ko v Mariboru rast še ni bila zabeležena, se je pa vsaj ustavilo padanje cen.

Za 13 odstotkov se je povečalo tudi število kupoprodajnih poslov. Čeprav se nepremičninski agenti zavedajo, da so tržna gibanja ciklična, si želijo, da bo razvoj nepremičninskega trga prihodnja leta čim bolj zdrav.

Na roko jim gre rast kupne moči prebivalstva, vendar to ne zadošča za rast cen. Kot je povedal Podgoršek, mora povprečen Nemec, Belgijec ali Nizozemec za nakup 70 kvadratnih metrov velikega novega stanovanja delati 3,3 leta, če bi za to odštel celotno plačo, v Sloveniji traja varčevanje povprečno 5,9 leta, kolikor traja tudi v Italiji, na Irskem in Češkem, z 10,8 leta pa se je na repu znašla Ukrajina.

Kot še opažajo, je v Sloveniji vse več manjših gospodinjstev, ki narekujejo specifičen tip stanovanj. Ljudje trenutno gradijo predvsem družinske hiše in večja, velikokrat samooklicana nadstandardna stanovanja, zato bo treba trgu v prihodnosti ponuditi širok spekter različnih tipov stanovanj, ki bodo pokrivali potrebe različnih segmentov populacije.

Rešitev vidijo tudi v prodaji neprimerne in nepotrebne nepremičnine ter selitev v primernejše stanovanje. Za starejše bi bila najboljša možnost selitev v najemniška oskrbovana stanovanja, a ta trg pri nas še ni razvit, zato je treba resno razmisliti o pripravi stanovanj za starejšo populacijo.

S tem bi hkrati mladim olajšali nakup stanovanj znotraj starejšega fonda nepremičnin, saj bodo imeli interes in sredstva, da jih sanirajo. Podoben trend opažajo pri vedno večjem povpraševanju mlajše oz. srednje generacije po kmetijah, kar daje upanje, da se bo tudi podeželje začelo bolje razvijati.