Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Sprva je obiskoval ljudsko šolo v Ljubljani, nato umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil prof. Otto Wagner. Po končanem študiju je dobil štipendijo, s katero je skoraj leto dni živel v Rimu ter potoval po Italiji in Franciji. Po vrnitvi s študijske poti se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Tam je sprva delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Jože Plečnik

Jože Plečnik (Foto: POP TV)

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

Za vsakega nekaj

V Ljubljani se je ob načrtovanju posameznih stavb posvečal manjšim urbanističnim ureditvam, izrisal pa je tudi dva generalna urbanistična načrta za slovensko prestolnico, ki sta ostala le na papirju. V Ljubljani je Plečnik z Narodno in univerzitetno knjižnico ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, predvsem glasbi, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce.

Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem. Petdeseto obletnico njegove smrti je leta 2007 država obeležila s Plečnikovim letom.

Plečnikova hiša

Na prvi pogled povsem običajna Karunova ulica prav nič ne daje slutiti, da se za stenami njenih hiš skriva Plečnikov dom. Arhitekt se je vanj preselil leta 1921, po vrnitvi iz Prage, ko je ljubljanskim študentom začel predavati arhitekturo. Dvoje vrat je treba odpreti in zapreti, da se pred očmi odpre prostoren vrt in da z vseh strani zadiši po Plečniku. Na Karunovi 4 v Trnovem je našel zatočišče pred malomeščanskim življenjem. Če si ga še niste ogledali, poglejte vsaj fotografije v galeriji, v kolikor pa bi radi bolje spoznali zapuščino velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957), se napotite na Dunaj in v Prago.

Ljubljanske Žale

Žale (Foto: Miro Majcen)