Večji del kristjanov bo v prihodnjih dneh obhajal svoj največji in najpomembnejši praznik – veliko noč, s katerim se verniki spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Dogajanje bo vrhunec doseglo z velikonočnim tridnevjem, ki se je začelo na veliki četrtek in se bo končalo na velikonočno nedeljo. Sledil bo velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan.

Zanimivosti

Na veliki četrtek se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Katoliški škofje ta dan skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Duhovniki pri tej maši obnovijo tudi duhovniške obljube.

Žegnanje hrane - 5

(Foto: Damjan Žibert)

Na veliki petek se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, hkrati pa je to edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje. Med njim molijo križev pot, berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju ter častijo križ. Na ta dan je zapovedan tudi strogi post.

Za evangeličane je veliki petek zelo velik praznik. Na ta dan pri bogoslužjih oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil z glavnega oltarja prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj katoliški duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Prav tako na ta dan blagoslovijo velikonočna jedila, ki jih prinesejo verniki.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Pripravijo tudi velikonočne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo.

Zvečer se v katoliških cerkvah začnejo slovesne vigilije oz. bedenja, ki jim zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravijo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.

Na velikonočno nedeljo po vseh cerkvah potekajo vstajenjske maše s procesijami, katerih namen je oznanjati, da je Jezus vstal in tako premagal smrt.

Velikonočno praznovanje se zaključi na velikonočni ponedeljek, ki je tudi dela prost dan.

Po verovanju kristjanov je Jezus Kristus s svojim trpljenjem in smrtjo "svet odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje," je zapisano na spletni strani Slovenske škofovske konference.

Velikonočna pojedina

(Foto: Thinkstock)