Pes, ki so mu odstranili klopa

(Foto: iStockphoto)

KLOPI

Klopi so zajedavci, ki prenašajo številne nevarne povzročitelje bolezni: viruse, bakterije, protozoje in rikecije. Pri psih največkrat odkrivamo boreliozo, erlihiozo, anaplazmozo, babeziozo in druge. Naše ljubljence ogrožajo iste vrste klopi kot ljudi, torej lahko zboli tudi človek. Klopne bolezni so hude, njihovo zdravljenje pa težko in dolgotrajno. Pri živali in človeku se velikokrat končajo s trajnimi posledicami, lahko tudi s smrtjo.

Klop

(Foto: Wikipedia)

Klope uvrščamo med največje predstavnike reda pršic. Od ostalih pršic se razlikujejo predvsem po velikosti in specializiranem obustnem aparatu, prilagojenem za sesanje krvi. Veliki so od 1 do 30 mm, odvisno od prehranjenosti s krvjo. Kri sesajo samo samice, samci pa na gostiteljih iščejo samice za parjenje. Klopi s čutilom na sprednjem paru nog (kemo- in mehanoreceptorji) zaznajo najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrijejo primerno žrtev, na katero se prisesajo. Posebne žleze z izvodilom ob ustih izločajo slino, v kateri so encimi, zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik. Morebitno okužbo z okuženimi klopi lahko preprečimo le tako, da žival po vsakem sprehodu v naravi temeljito pregledamo in klope odstranimo.
Pri sodobnih izdelkih je pomembno, da prisesane klope uničijo tako hitro, da ne morejo prenesti bolezni. Borelija npr. v povprečju potrebuje 48 ur (od 24 do 72 ur), da se iz črevesja prenese v slinske žleze klopa, od koder se s slino prenese v gostitelja.

Klopi lahko vašega psa ali mačko okužijo s katero od bolezni kot so: borelioza, erlihioza, babezioza ali klopni meningoencefalitis, zato je preventiva in ustrezna skrb lastnikov malih živali nujna.

Razvojni cikel klopov

Samice v svojem življenju izležejo nekaj sto do nekaj tisoč jajčec, in sicer v tla. Iz jajčec se razvijejo larve, ki splezajo na trave in grme. Od tam se prisesajo na mimoidočega gostitelja, na katerem se nahranijo. Potem padejo v okolje, kjer se razvijejo v nimfe, ki za razvoj v odraslo obliko klopa spet potrebujejo gostiteljevo kri. Odrasli klopi so najodpornejša razvojna oblika. Prenesejo manjšo zračno vlago in višje temperature kot nimfa ali larva, kar jim omogoča plezanje na višje travne bilke in grmičevje, kjer čakajo na večje gostitelje. Na živali se gibljejo proti mestom, kjer je kožuh najtanjši. Zato jih pri psih največkrat najdemo na gobcu, ušesih in trebuhu. Ko se samica napije krvi, se odlepi od gostitelja in izleže jajčeca. Tako se razvojni cikel spet začne. Običajno traja od 1 do 3 let.

UŠI

Uši so zajedavci, ki živijo na koži in dlaki živali. So specifične za vsako živalsko vrsto. Pri psih in mačkah sta najpogostejši dve vrsti: ena se prehranjuje s krvjo, druga pa z dlakami in odmrlimi kožnimi celicami. Pogosto jih najdemo tudi na hišnih glodavcih. Jajčeca (gnide) ležejo na žival in jih prilepijo na dlake. Nova generacija se razvije v približno mesecu dni. Vse razvojne oblike lahko opazimo samo na živali, saj v okolici ne morejo preživeti.

Velike so približno 2 mm, sploščene, rumeno rjave barve, s kratkimi in močnimi kavljastimi okončinami, s katerimi se pritrdijo na dlako živali. Vidimo jih lahko s prostim očesom. Pri živalih se najpogosteje zadržujejo na glavi, pod pazduhami, v dimljah in na hrbtu. Pasja vrsta Trichodectes canis je lahko tudi vmesni gostitelj najpogostejše pasje trakulje Dipylidium caninum. Tudi zaradi tega je temeljito odpravljanje uši zelo pomembno. Uši se pogosto pojavijo pri mladih, slabo negovanih živalih. Najdemo jih lahko tudi pri starejših živalih, ki so telesno slabše odporne. Ker se praskajo, se pojavi prhljaj.

BOLHE

Odrasle bolhe živijo na mačkah in psih. Poleg tega, da neprijetno pikajo, so tudi povzročitelj alergijskega dermatitisa, ki je posledica alergena v njihovi slini. Zaradi ponavljajočih se ugrizov postanejo psi in mačke sčasoma alergični. Alergijski dermatitis je najbolj razširjena kožna bolezen pri mačkah in psih. Zelo pogosto je potrebno dolgotrajno in drago zdravljenje. Pri psih najprej na koži nastanejo spremembe v obliki krast, pojavi se srbečica. Zaradi drgnjenja, lizanja in grizenja jim začne izpadati dlaka in na koži opazimo vlažen ekcem. Pri mačkah se alergija kaže s številnimi krastavimi vozlički in močnim srbenjem. Za več kot 90 odstotkov težav s kožo pri hišnih ljubljencih so krive prav bolhe. Poleg tega so vmesni gostitelj pasje trakulje, ki je nevarna tudi za človeka.

Razvojni cikel bolh

Odrasle bolhe, ki jih vidimo na živalih, predstavljajo le 5 odstotkov vseh bolh. Preostalih 95 odstotkov jih je v obliki jajčec, ličink in bub v okolici živali, razseljenih po vsem bivalnem prostoru ter povsod tam, kjer se zadržujejo psi in mačke. Zato vsaka bolha, ki jo opazimo na živali, pomeni veliko razvojnih oblik v okolici. Bolhe so stalni zajedavci psov in mačk in so prisotne vse leto.

Jajčeca bolh so lepljiva. Odrasle bolhe jih odlagajo na dlako živali. Že v nekaj urah padejo na tla in ostanejo v okolici živali, v razpokah v tleh, v preprogah, na pohištvu in na ležišču živali. Ker so majhne, ostanejo neopažene. Ličinke se iz jajčec običajno izležejo v 2 do 5 dneh.

Odstranjevanje klopa

(Foto: iStockphoto)

Ličinke so svetle barve, izredno majhne in podolgovate oblike. Lahko se premikajo tudi do 50 cm na dan. Občutljive so za svetlobo in se skrivajo v razpokah. Prehranjujejo se z organskim drobirjem, iztrebki odraslih bolh, odmrlo kožo, ki pade z živali, in celo z jajčeci trakulj. V 1 do 2 tednih se zabubijo.

Bube bolh so naslednja stopnja razvoja. So izredno odporne proti toploti, izsušitvi in vlagi. Prah, ki se prilepi nanje, jih ščiti pred nekaterimi kemičnimi sredstvi za zatiranje žuželk. Bube so rezervoar bolh, ki ga zelo težko uničimo. Mirujejo lahko do 140 dni, potem pa se v primernem trenutku lahko zelo hitro preobrazijo v odrasle živali. Razvoj v odrasle bolhe sprožijo predvsem lokalno povečanje temperature, povečanje koncentracije ogljikovega dioksida ter mehanski pritiski in vibracije v okolici. Za razvoj je torej potreben gostitelj.

Mlade odrasle bolhe so zelo občutljive. Takoj začnejo iskati svojega gostitelja – mačko ali psa. Po naselitvi na kožuhu se takoj hranijo in že po 24 do 48 urah parijo. Mlade samice redno ležejo jajčeca, in sicer 100 dni po približno 50 na dan. Celoten razvoj bolhe v primernih razmerah traja od 21 do 28 dni, njihovo število pa se glede na ogromno število izleženih jajčec zelo hitro povečuje.

Treba je pravočasno ukrepati!

Pri mačkah in psih ni dobro čakati na prvega klopa ali bolho, ukrepati je treba že pred tem, kajti vsaka bolha, ki jo opazimo na živali, pomeni veliko razvojnih oblik v okolici. Zato je smiselno pravočasno preprečiti marsikatero nevšečnost in tudi resno obolenje pri domačem ljubljenčku.

Danes lahko za preprečevanje in zatiranje bolh, klopov in drugih zunanjih zajedavcev na mačkah in psih uporabljamo mnogo raznovrstnih izdelkov. V trgovinah, specializiranih za male živali in v veterinarskih klinikah, je torej mogoče kupiti različne vrste zaščite pred klopi, zato se je o pravi izbiri najbolje posvetovati z veterinarjem ali s strokovnjakom za male živali. Na razpolago so v različnih farmacevtskih oblikah: kot razpršila, insekticidne ovratnice, šamponi, tablete in kožne kapljice (angl. spot-on). Kožne kapljice so najsodobnejši način zatiranja zunanjih zajedavcev. Med lastniki živali so najbolj priljubljena oblika, saj z enostavnim dajanjem zdravila na eno mesto – živali na vrat – omogočajo zaščito za mesec dni. Kožne kapljice, ki vsebujejo fipronil in S-metopren, omogočajo enostavno uporabo in dolgotrajno zaščito. Kombinacija fipronila, ki učinkovito ubija klope in bolhe ter S-metoprena, ki deluje zaviralno na razvoj bolšjih jajčec, ličink in bub, je namreč ena od klinično najbolj preverjenih in varnih.

In še opozorilo!

Ljubljenčke, ki se veliko gibljejo v naravi, je potrebno predvsem temeljito pregledovati, kljub temu, da ste poskrbeli za preventivo. V primeru, da bodo imeli prisesanega klopa, boste zagotovili najmanj možnosti za okužbo tako, da boste klopa čim prej odkrili in ga pravilno odstranili. Pri pregledovanju je treba največ pozornosti nameniti tistim predelom živali, ki so najmanj poraščeni s kožuhi. Tako še posebej natančno preglejte predel okrog gobčka in predel trebuha.