Pasji gobec

(Foto: iStock)

V spomladanskih dneh med sprehodom v naravi tako na nas kot na naše štirinožne prijatelje pretijo številne nevarnosti. Najbolj nevarni so seveda klopi, nikakor pa ne smemo zanemariti niti gosenic sprevodnega prelca, katerih številčnost se v zadnjih letih povečuje.

Poznamo dve vrsti sprevodnega prelca – hrastov je razširjen po vsej Evrovi, torej ga najdemo tudi pri nas, in sicer večinoma v hrastovih gozdovih, pinijev pa se zadržuje predvsem med borovci na Primorskem. Gre pravzaprav za vrsti metuljev, katerih gosenice imajo drobne ožigalne in strupene dlačice. Teh gosenic, ki živijo v krošnjah dreves, je zaradi čedalje toplejšega okolja iz leta v leto več, zato se tudi območje, ki ga prizadenejo, vedno bolj širi. Ime 'sprevodni' prelec izvira iz dejstva, da se gosenice po deblu in tleh premikajo v sprevodu.

Gosenica hrastovega sprevodnega prelca

(Foto: Zavod za gozdove)

Sicer pa se gosenice pinijevega sprevodnega prelca (ki so najbolj aktivne v sončnih zimskih dneh ter marca in aprila) spustijo na tla, kjer se zakopljejo in zabubijo, medtem ko se gosenice hrastovega prelca (ki so prisotne od maja do sredine julija) zabubujo v zapredkih na drevesih. Iz njih se nato razvijejo metulji.

Medtem ko se gosenice selijo iz drevesa na drevo ali liste, lahko nanje med sprehodom naleti naš pes in jih iz radovednosti povoha ali celo požre, kar je lahko zelo nevarno. Ob stiku s strupenimi dlačicami namreč lahko doživi hudo reakcijo. Začel se bo sliniti, zavračal bo hrano, povišala se mu bo tudi telesna temperatura. Med značilne simptome sodita še bruhanje in driska, že nekaj minut po stiku pa psu začne otekati jezik in v najhujšem primeru se lahko celo zaduši. Pogosto se zgodi, da začne tkivo na jeziku odmirati, odmrle dele pa mora veterinar odstraniti.

Glede na to, da pes ves čas vohlja naokoli in je nemogoče preprečiti morebiten stik, je pametno, da imate vedno na sprehodu s seboj plastenko vode. V primeru, da opazite katerega od zgoraj naštetih simptomov, mu smrček nemudoma temeljito sprerite z vodo. Zna se zgoditi, da vam zaradi bolečine ne bo pustil blizu, zato poskusite z brizgalko (brez igle), ob prihodu domov pa ga odpeljite k veterinarju, ki bo na podlagi njegovega stanja presodil, kakšni nadaljnji ukrepi bi bili najprimernejši.

Sicer pa strupene dlačice gosenic niso prijazne niti človeku; ob stiku s kožo namreč lahko pride do vnetja s srbečico.