želva

(Foto: iStock)

Ob pogledu na male želvice, ki plavajo v akvarijih v trgovinah za male živali, je včasih kar težko ostati ravnodušen. Za vzgojo in nego teh prikupnih bitij na prvi pogled ne rabite prav veliko – le ustrezen akvarij, hrano in nekaj časa. Toda kaj, ko mala želvica hitro zraste, njena življenjska doba pa je vse prej kot kratka! V naravnem okolju živijo tudi več kot 100 let, celo okoli 200, v ujetništvu pa nekaj 10 let.

Vedeti je treba, da čeprav to ni žival, ki bi potrebovala dolge sprehode, ki bi se učila trikov in bi jo s sabo jemali na vse družinske izlete, gre vseeno za žival, ki terja precej časa, dela in nekaj finančnega vložka. Ker so vodne želve precej nemarni jedci, morate vedeti, da bo treba vodo kar pogosto menjati.

Kakšen akvarij?

Velik strošek predstavlja nakup ustreznega akvarija, ki potrebuje tudi kar nekaj dodatne opreme – od termometra do filtra, lučke, grelca ipd.  Načeloma za približno 20 cm dolgo želvo potrebujete okoli 300-litrski terarij. Pri nakupu večjega nato na vsak centimeter dolžine dodajte še okoli 40 litrov prostornine.  

Najbolje boste naravno okolje poustvarili z zasaditvijo vodnih rastlin. V takem okolju se bo želvica bolje počutila in bo bolj zdrava.

Vodne želve potrebujejo akvarij, ki omogoča tako plavanje kot 'sončenje' na kopnem. Primerna žarnica, ki oddaja tako UVA in UVB žarke, omogoča, da se želvica na svetlobi pregreje, hkrati pa poskrbi, da ima želva zdrav oklep. Ob odsotnosti take luči lahko pride do pojava mehkega oklepa. S pomočjo grelca vzdržujte ugodno temperaturo (24-30 stopinj Celzija).

Kaj jedo?

Medtem ko so kopenske želve v glavnem rastlinojede, so vodne v glavnem vsejedci. Nahranite jo lahko z že pripravljeno hrano, ki jo kupite v trgovinah za male živali, lahko pa jim ponudite tudi na koščke narezano zelenjavo, sadje ali piščančje meso. Nekatere obožujejo tudi žuželke in celo miši.

Česa z želvicami NE počnemo?

Želvice zagotovo niso živali, ki bi jih nosili po rokah in jih pretirano božali, saj to zanje pomeni velik stres, čeprav nekateri pravijo, da so želvice nanje navezane in da jim dotik dobro dene. Želve so načeloma 'kompatibilne' z mačkami in psi, saj se jih ne bojijo, vseeno pa je treba paziti, da ne bi pes ranila li celo pojedel želve.

želva

(Foto: Profimedia)

Kako želve hibernirajo?

Hibernacija oziroma zimsko spanje je daljše obdobje (10-20 tednov), ki ga živali preživijo v stanju neaktivnosti, tedaj ne jedo, presnova je močno upočasnjena. Gre za sposobnost preživetja na območjih, kjer so večja temperaturna nihanja. Načeloma obdobje hibernacije traja od novembra pa vse do aprila. Želva v hibernacijo prehaja počasi. Sprva začne manj jesti, nato pa popolnoma preneha. Temperature okolja, v katerem se želva med hibernacijo nahaja, so od nekaj pod ničlo do deset stopinj (idealno 3-7 stopinj Celzija).

Nekaterim želvam, ki sicer živijo v ujetništvu, lastniki omogočijo hibernacijo na prostem (da se zakopljejo v zemljo), drugi pa jih namestijo v za to namenjene posode. Želvo preprosto položite v škatlo, ki jo obložite z listjem ali slamo, to pa nato postavite v hladen in temen prostor. Če nimate možnosti namestitve želvice recimo v kletnih prostorih, kjer je temperatura bolj stalna ali zunaj, potem je možnost tudi ta, da jo postavite v hladilnik, kjer bo v nadzorovanem okolju na ustrezni konstantni temperaturi. Ko bomo po daljšem obdobju škatlo postavili v nekoliko toplejše okolje, recimo okoli 15 stopinj, se bo želva počasi prebudila. Prestavite jo v njen terarij, ponudite ji dovolj vode in hrane. Nekaj dni lahko še ne bo jedla, potem pa bo znova ujela ritem – tega pomagamo ustvarjati s pomočjo uporabe lučke.

Zbujati ali ne?

Med samo hibernacijo živali NE zbujamo in ne vznemirjamo na kakršen koli način. Dobro jo je sicer vsake toliko stehtati in če pretirano izgublja na teži (okoli 5 odstotkov) ali opazite druge bolezenske znake, pa le prekinite njeno zimsko spanje in jo odpeljite h veterinarju.

Katere so sploh primerne za ljubljenčke?

Za ljubljenčke nikakor niso primerne morske želve. Med ljubljenčki se sicer najpogosteje znajdejo (še vedno) rdečevratke, rumenovratke, grške kornjače, mavrske kornjače ter zvezdaste kornjače.

Rdečevratke: prodaja prepovedana

Morda se še spomnite, pred časom so bile trgovine za male živali polne želv rdečevratk (Trachemys scripta elegans). Ker je mala želvica prehitro zrastla, so se jih številni naveličali in namesto nazaj v trgovino, odnesli kar v najbližjo vodo. Invazivna vrsta je hitro začela izpodrivati naše avtohtone vrste  - močvirsko sklednico (Emys orbicularis) in zato so prodajo rdečevrat pred časom prepovedali, se pa v marsikaterem domu še vedno najde kakšna. Živijo lahko kar do 40 let. Medtem ko so samice večje in merijo tudi okoli 30 cm v dolžino, so samčki malce manjši in zrastejo do 20 cm v dolžino. Potrebujejo ustrezno velik akvarij, ki jim omogoča, da zaplavajo in si spočijejo ter se pogrejejo na kopnem.

Rumenovratke

Želva rumenovratka (rachemys scripta scripta) ima prav tako dolgo življenjsko dobo, zraste v dolžino približno 30 cm in v odrasli dobi potrebuje vsak okoli 1 meter dolg akvarij. Ste torej pripravljeni, da boste za to bitje živeli, tudi ko bodo otroci že odrasli in se odselili?

želva

(Foto: Profimedia)