Bob

Bob lahko sejete od februarja do začetka maja in od konca julija do začetka avgusta. (Foto: iStockphoto)

Recimo bobu bob

Bob je stročnica enoletnica, ki je veljala kot pomembno hranilo že 10000 let pred našim štetjem. O semenih boba je pisal Homer, Rimljani pa so njegovim cvetom pripisovali preroške napovedi. Verjeli so, da se duša umrlega preseli v bob in so cvetovi veljali za simbol smrti. Izvira iz Sredozemlja in iz Afrike, medtem ko je dolgo prisoten tudi na severni strani Alp. Tudi pri nas je v preteklosti predstavljal pomemben vir beljakovin. Suha mleta zrna so mešali z žitno moko in pekli bobov kruh. V Sloveniji se je v preteklosti gojilo veliko avtohtonih sort, medtem ko jih je žal večina izgubljenih. Pa vendar se vrača tudi na naše vrtove.

Gojenje boba

Sejete ga lahko od februarja do začetka maja in od konca julija do začetka avgusta.

V vrsti naj bo med posameznimi rastlinami 20 centimetrov prostora, medtem ko je priporočljiva medvrstna razdalja 50 centimetrov. Nižje sorte so visoke do 45 centimetrov, višje pa tudi do 1,5 metra, zato potrebujejo oporo. Če želite, da se bob močno razraste in oblikuje stranska stebla, mu porežite vršičke in ga spodbudite k oblikovanju vsaj dveh ali več stebel.

Če boste sadili zgodaj, bo bob zacvetel že aprila ali maja, cvetovi pa v veliki vročini odpadejo. Iz oplojenih svetov se razvije strok, ki je dolg od 8 do 15 centimetrov in širok do 2 centimetra. Na začetku razvoja je sivo zelene barve, ko dozori, pa počrni. Seme je sploščeno in ledvičaste oblike ter je lahko različnih barv. Dozori avgusta in septembra, medtem ko so užitni tudi zeleni stroki, ki jih obiramo od junija do julija.

Permakulturni vrt

Dobre sosede boba so: kapusnice, bučke, buče, jajčevec, krompir, lubenice, melone, kumare, motovilec, paradižnik, sladka koruza, špinača in šparglji. (Foto: Profimedia)

Skrb za rastlino

Bob potrebuje za uspešno rast tla, ki dobro zadržujejo vodo in niso kisla. Zato jih apnimo že jeseni. Tla gnojimo z domačim kompostom – v tla pred setvijo zadelamo približno dva litra komposta na kvadratni meter površine. Če rastline ne rastejo, oziroma so videti zakrnele, lahko sklepate, da je v zemlji premalo bakra. V tem primeru strokovnjakinja za zelenjadarstvo Miša Pušenjak svetuje, da rastline zalijete z regratovo prevrelko ali brozgo, tla okoli rastlin pa zastrete z regratovimi rastlinami. Boba ne sadite v bližino gred, kjer rastejo čebula, por, česen, šalotka in paprika. Velja kot dober predhodnik za različne vrtnine, saj tla dobro prekrije in tako onemogoči rast plevelov.

Bob v prehrani

Užitni del rastline so sveža mlada ali posušena zrna. Stroke pobirajte postopno, najprej spodnje, ko so še nežni in užitni v celoti – torej jih uživajte kot stročje. Dozorela posušena semena pa oberite takrat, ko so stroki že popolnoma suhi in črni. Bob velja med stročnicami kot dragocen vir beljakovin in je lažje prebavljiv kot recimo fižol. Vsebuje nekaj fosforja, kalcija, železa in v sledovih tudi nekaj bakra. Med vitamini so v njem prisotni karoten, vitamini skupine B in nekaj vitamina C. Je odlična hrana za vegetarijance, saj ponuja širok spekter beljakovin.

Suho zrno je zelo trdo in ga je treba dolgo kuhati, lahko ga pa poberete takrat, ko je še mlado in zeleno, tako kot grah. Uporabljate ga lahko kot moko iz suhega zrnja, primeren pa je tudi za nakaljevanje in uživanje v obliki kalčkov. Mlado bobovo stročje lahko pripravite podobno kot stročji fižol, v juhah, enolončnicah, kot prilogo ali v solati. Luščine lahko uporabljate v obliki čaja, medtem ko so pražena zrna včasih nadomeščala kavo. Podobno kot fižol deluje na izločanje seča, zato je njegovo uživanje priporočljivo pri obolenjih ledvic in mehurja.