Rastlinjak

(Foto: iStockphoto)

Ljubitelji dela na vrtu že komaj čakajo, da se začne vtrnarska sezona. A čeprav je trenutno na zelenjavnem vrtu z izjemo nekaj trdoživih vrtnih bolj kot ne zatišje, se še vedno najde kar nekaj vrtičkarskih opravil. Nekateri zelenjavne zaloge pozimi hranijo v kleti; če ste med njimi, ne pozabite sproti odstranjevati gnile ali uvele liste ter vlažiti pesek, v katerem imate shranjeno korensko zelenjavo. V dneh, ko zunaj ne zmrzuje, je priporočljivo prostore, kjer hranite zelenjavo, prezračiti. V kleti je največkrat shranjen krompir, tega nujno potresite s sredstvom proti kaljenju.

Prosti čas lahko izkoristite tudi za to, da temeljito očistite orodje, če ga niste takrat, ko ste zaključili z aktivnim delom na vrtu. Pametno je, da kovinske dele premažete s sredstvom proti rjavenju. Poleg tega preglejte ostanke gnojil, škropiv in semen ter jih ustrezno shranite.

zalivanje lončnice

(Foto: iStockphoto)

Ne pozabite na sobne rastline

Sicer pa imamo v zimskem času tudi nekaj dela z rastlinami v stanovanju. Tem je potrebno zagotoviti predvsem dovolj vlage, saj je zrak v notranjih prostorih zaradi ogrevanja pogosto presuh. Poleg rednega zalivanja in lahko vlago sobnim rastlinam zagotovite tudi tako, da jih združite v skupine ter jih večkrat dnevno pršite s postano vodo, ogreto na sobno temperaturo. Pri tem zadnjo tretjino vode v steklenici zavržite, saj je v njej največ apnenca, nanj pa so posebej občutljive kisloljubne rastline, na primer azaleja in kamelija.

Rastline ogrožajo škodljivci

Na sobnih rastlinah pa tudi na tistih, ki jih v notranjih prostorih hranimo le v zimskih mesecih, se zaradi suhega zraka radi pojavijo rastlinski škodljivci. Pogoste so na primer listne uši. Da jih boste hitreje opazili, lahko med sobne rastline postavite majhne rumene lepljive ploščice. Takoj ko jih zaznate, pa uši zatrete z ekološkim insekticidom na osnovi naravnega piretrina.
V toplih in suhih prostorih se rade pojavijo tudi pršice. Prvi znak je spremenjena barva listov; ti postajajo neenakomerno zeleni ali rumeni. Če si boste s povečevalnim steklom ogledali spodnjo stran listov, boste videli množico rjavkastih drobnih živalic, ki se premikajo po površini. Ker lahko ta škodljivec rastlino popolnoma uniči, še pravočasno ukrepajte z ekološkim pripravkom na osnovi kalijevih soli.

Ne pretiravajte z zalivanjem

Od posamezne rastline je odvisno, koliko vode potrebuje, zato je težko posploševati. A vendarle kljub suhem zraku ni dobro pretiravati. Zaradi prekomernega zalivanja se namreč pozimi zelo rada pojavi koreninska gniloba, ki se kaže kot rumenenje in propadanje spodnjih listov na rastlini. V tem primeru občutno zmanjšajte zalivanje in rastlino zalijte s sredstvom proti koreninski gnilobi.

Nekatere potrebujejo tudi gnojenje

Pozimi večina rastlin počiva, nekatere pa tudi cvetijo. To so predvsem azaleja, kamelija, božični kaktus, ciklama, vijolica, spatifil. Vsem tem rastlinam je potrebno tudi pozimi zagotoviti dovolj hranil, zato jih vsak teden ali na štirinajst dni pognojite. Uporabite tekoče gnojilo ali pa gnojilo v obliki šumeče tablete.

Pomagajte rastlinam zadihati

Na večini zelenih velikolistnih rastlin se zelo rad nabira prah, ki zamaši listne reže, zato rastlina teže diha. Prah z listov redno brišite z vlažno krpo in rastline poškropite z naravnim balzamom za liste. Balzam jih zaščiti in odmaši listne reže, preprečuje nabiranje prahu ter da listom naraven, zdrav lesk.